Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Polanič, Tratnjek in Žerjav kritični do sindikatov

 

Javni posvet „Kakšno Pomurje in kakšno Slovenijo si želimo“?  ,

Posvet MSNa javnem posvetu, ki ga je v Murski Soboti organiziral spletni portal Pomurec.com, so razpravljali: mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, ter Robert Tratnjek, direktor Klima centra Tratnjek in Obrtniški vzor leta 2012. Govorniki so izpostavili težave, ki tarejo slovensko gospodarstvo. Robert Tratnjek meni, da moramo Slovenci spremeniti svojo miselnost, pri čemer je izpostavil uradnike, ki se morajo po njegovem mnenju zavedati, da so v službi gospodarstva in morajo v dobrobit tega tudi delovati. Peter Polanič je prepričan, da je treba rešiti finančni trg in problem nelikvidnosti.

...sodelujoči so iskali odgovore na aktualna vprašanja, ki tarejo Slovenijo in Pomurje...

Za gospodarstvo je namreč največja težava nedelujoč finančni trg, saj je dostop do denarja v bankah nemogoč. Takoj zatem pa je treba izpeljati reforme, ki jih predlaga vlada, pa tudi spremeniti davčni sistem, ki preveč obremenjuje podjetja in zaposlene. Polanič je dodal, da podjetja v Nemčiji tačas dobivajo tako ugodna posojila, da lahko v Sloveniji o njih le sanjamo. Tudi minister Žerjav rešitev za Slovenijo vidi v vzpostavitvi finančnega sistema. Pri tem pa dodaja pomen reform. Upa, da bomo pri iskanju rešitev našli take, ki nas bodo postavile korak naprej. Poudarja, da so spremembe potrebne, a smo po njegovem Slovenci takšni, ki bi radi spremembe, a se nismo pripravljeni spremeniti: „Pri sebi ne bi radi spremenili absolutno nič“.

Sindikati se vmešavajo povsod...

O javnem sektorju je Polanič prepričan, da si ga ne moremo privoščiti v taki meri, kot ga imamo. „Prišli smo do točke, ko tako ne gre več naprej. Sindikati so poseben problem, saj je Slovenija vodena s strani sindikatov“, je dejal Polanič in dodal, da se zaradi njih stvari ne morejo spremeniti in premakniti naprej. Tratnjek se je njegovemu mnenju pridružil, poudaril pa dejstvo, da so na čelu sindikatov že 20 let ene in iste osebe. „Namesto da bi iskali rešitve in ustrezne reforme, sindikati delajo obratno z nenehnim hujskanjem proti“, meni Tratnjek. Tudi minister Žerjav se navezuje na problem sindikatov, kot pravi, naši sindikati še vedno mislijo, da sami upravljajo s Slovenijo. Poudarja, da sindikati morajo biti, a naj opravljajo svojo funkcijo: „Ne pa da se vmešavajo tudi v segmente, kjer niso poklicani, kjer je odgovornost kapitala. Prišli smo tako daleč, da se vmešavajo v vse“. Izpostavil je primer investitorja, ki hoče vložiti denar v neko tovarno, ki jo bodo nato upravljali sindikati. Takih investitorjev po njegovem mnenju ne bomo našli.

Pomurskim prebivalcem je dovolj besed o njihovi pridnosti...

Tratnjek meni, da je treba najprej urediti področje bank. „Zaradi bank propadajo dobre firme z dobro vizijo samo zato, ker jim banke zapirajo vrata. To področje je treba urediti“. Kot pravi, sam trenutno rešitve išče v banki v tujini. „Glede bank je treba hitro odreagirati, saj si ne predstavljam gospodarskega subjekta brez podpore bank“. Za Pomurje pa direktor Tratnjek meni, da imamo tukajšnji prebivalci dovolj tega, da nam vsi govorijo, kako smo pridni. Izpostavil je primer podjetja Carthago, kjer odpuščajo pridne delavce in jih nadomeščajo z novimi, ker podjetje za to od države dobi olajšave. Pri tem poziva državo, da na tem področju naredi red: „Pritisniti moramo na določene obstoječe institucije, ki bi lahko pripomogle k temu, da bi nam bilo vsem boljše“. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo o prihodnosti Pomurja pravi, da mora izkoristiti potencial, ki mu ga dajejo industrijske cone. Sprejeti so bili namreč ukrepi o znižanju cen zemljišč in ustvarjeni prijaznejši pogoji za investitorje. Tu pa sedaj nagovarja lokalne pristojne k premišljenemu ukrepanju, pri čemer naj ne vidijo v industrijskih conah le priložnosti za polnjenje občinskih proračunov.

Pomurski turizem mora spremeniti sistem lastništva

Problematično se ministru zdi tudi lastništvo v pomurskem turizmu. Tu bo po njegovem mnenju treba iskati nove strateške partnerje, ki bodo zaustavili izčrpavanje pomurskih zdravilišč. Zatrjuje, da so narejeni dobri projekti na tem področju, so tudi investitorji, potrebno pa bo ukrepati, preden bo prepozno. V Pomurju se bomo po ministrovih besedah morali soočiti tudi z nekimi drugimi problemi: izpostavil je problem Nafte, za Muro pa upa, da ne bomo deležni kakšnih novih pretresov in se bodo zadeve stabilizirale. Meni, da moramo poiskati rešitve tudi za druge družbe v Pomurju (izpostavlja Pomurko) in speljati investicijo Pomurski vodovod...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Polanič, Tratnjek in Žerjav kritični do sindikatov