Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S spremembo zakona o vinu nad sivo ekonomijo

 

Objavljen predlog novele zakona o vinu, katere cilj je tudi zaščita potrošnikov

VinoMinistrstvo za kmetijstvo in okolje je na portalu e-demokracija objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu. V zakonu so predlagane spremembe na področju točenja neustekleničenega vina v gostilnah, poenostavitve inšpekcijskega postopka, dodelitve ustrezne pristojnosti nadzora v gostilnah, ugotavljanja celotnega pridelka vina v RS ter višine kazni. S spremembami želi ministrstvo ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina (s povečanim nadzorom), pridelovalce grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco.

Predlagane spremembe so dogovorjene z Vinsko družbo Slovenije, Združenjem družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije in Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, predlog spremembe zakona pa bo v javni razpravi do 20. julija 2013.

Leta 2006 sprejet Zakon o vinu ureja geografsko poreklo grozdja, mošta in vina, pridelavo grozdja, mošta in vina, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta in vina v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge. V poglavju zakona, ki ureja pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, je opredeljeno tudi kdo se lahko s to pridelavo ukvarja. Zakon tudi za vse pridelovalce, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinograda ali pridelek tržijo, določa obvezo prijave letnega pridelka in zalog. Ocenjuje se, da je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 ha obdelanih vinogradov, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih dobrih 16.000 ha, pri čemer se pridelek prijavlja iz 13.500 ha. Glede na te podatke je pridelek iz ostalih površin neevidentiran in lahko njegovo količino le ocenijo. Ocenjuje se tudi, da je večina neevidentiranega pridelka namenjena lastni porabi, nekaj pa ga gre tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve, predvsem preko gostinskih obratov. Ta del pridelka povzroča neravnovesje na trgu in nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina, poudarjajo na ministrstvu.

Z namenom povečanja prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina, predlog spremembe Zakona o vinu daje vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, veča kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije. Z omejitvijo točenja neustekleničenega vina, pri katerem se ocenjuje največji delež prometa z vinom brez predpisanih listin, se hkrati črtajo tudi določbe o dodatnih pogojih za gostinske obrate, s čimer je izpolnjena 88. zahteva iz dokumenta Obrtne zbornice Slovenije Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2013. Za namen učinkovitejšega nadzora predlog daje pristojnost nadzora nad vpisi v register pridelovalcev grozdja in vina ter odrejanja ukrepov v tem delu tudi upravnim enotam, s čimer se bo na tem področju lahko obseg nadzora bistveno povečal. Predlog predvideva tudi dvig kazni za prekrške in sicer za večje prekrške na trikratno vrednost obstoječih, za manjše prekrške pa na polovico kazni za večje prekrške. Za učinkovitejše izvajanja Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka pa predlog omogoča organom, pristojnim za določitev katastrskega dohodka, dostop do podatkov iz registra. Ključni namen te določbe je pravičnejša določitve višine katastrskega dohodka glede na dejavnost pridelovalcev grozdja in vina.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika S spremembo zakona o vinu nad sivo ekonomijo