Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S spremembo zakona o vinu nad sivo ekonomijo

 

Objavljen predlog novele zakona o vinu, katere cilj je tudi zaščita potrošnikov

VinoMinistrstvo za kmetijstvo in okolje je na portalu e-demokracija objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu. V zakonu so predlagane spremembe na področju točenja neustekleničenega vina v gostilnah, poenostavitve inšpekcijskega postopka, dodelitve ustrezne pristojnosti nadzora v gostilnah, ugotavljanja celotnega pridelka vina v RS ter višine kazni. S spremembami želi ministrstvo ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina (s povečanim nadzorom), pridelovalce grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco.

Predlagane spremembe so dogovorjene z Vinsko družbo Slovenije, Združenjem družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije in Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, predlog spremembe zakona pa bo v javni razpravi do 20. julija 2013.

Leta 2006 sprejet Zakon o vinu ureja geografsko poreklo grozdja, mošta in vina, pridelavo grozdja, mošta in vina, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta in vina v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge. V poglavju zakona, ki ureja pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, je opredeljeno tudi kdo se lahko s to pridelavo ukvarja. Zakon tudi za vse pridelovalce, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinograda ali pridelek tržijo, določa obvezo prijave letnega pridelka in zalog. Ocenjuje se, da je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 ha obdelanih vinogradov, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih dobrih 16.000 ha, pri čemer se pridelek prijavlja iz 13.500 ha. Glede na te podatke je pridelek iz ostalih površin neevidentiran in lahko njegovo količino le ocenijo. Ocenjuje se tudi, da je večina neevidentiranega pridelka namenjena lastni porabi, nekaj pa ga gre tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve, predvsem preko gostinskih obratov. Ta del pridelka povzroča neravnovesje na trgu in nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina, poudarjajo na ministrstvu.

Z namenom povečanja prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina, predlog spremembe Zakona o vinu daje vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, veča kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije. Z omejitvijo točenja neustekleničenega vina, pri katerem se ocenjuje največji delež prometa z vinom brez predpisanih listin, se hkrati črtajo tudi določbe o dodatnih pogojih za gostinske obrate, s čimer je izpolnjena 88. zahteva iz dokumenta Obrtne zbornice Slovenije Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2013. Za namen učinkovitejšega nadzora predlog daje pristojnost nadzora nad vpisi v register pridelovalcev grozdja in vina ter odrejanja ukrepov v tem delu tudi upravnim enotam, s čimer se bo na tem področju lahko obseg nadzora bistveno povečal. Predlog predvideva tudi dvig kazni za prekrške in sicer za večje prekrške na trikratno vrednost obstoječih, za manjše prekrške pa na polovico kazni za večje prekrške. Za učinkovitejše izvajanja Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka pa predlog omogoča organom, pristojnim za določitev katastrskega dohodka, dostop do podatkov iz registra. Ključni namen te določbe je pravičnejša določitve višine katastrskega dohodka glede na dejavnost pridelovalcev grozdja in vina.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika S spremembo zakona o vinu nad sivo ekonomijo