Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Sloveniji ni sovražnega govora?

 

Najvplivnejši slovenski pravniki kritično o korupciji in najhujših kršitvah človekovih pravic

Strinjajo se, da je trenutno eden najhujših problemov pri nas korupcija

Pravniki o korupcijiLjubljana – Potem ko se je že konec novembra končal trinajsti izbor »10 najvplivnejših pravnikov« v Sloveniji, je osrednji slovenski pravni portal IUS-INFO (www.iusinfo.si), sedaj pripravil še okroglo mizo, s katero se že tradicionalno končuje izbor. Od desetih letošnjih najvplivnejših slovenskih pravnikov, se jih je osem udeležilo odmevne okrogle mize: dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, ddr. Klemen Jaklič, mag. Jože Kozina, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Ernest Petrič in dr. Andraž Teršek. Razprave se nista udeležila le mag. Goran Klemenčič in Nataša Pirc Musar, ki sta se zaradi nujnih obveznosti opravičila. In vsi udeleženci razprave, katerim je direktor družbe IUS SOFTWARE, ki ureja in razvija portal IUS-INFO, mag. Tomaž Iskra podelil priznanja, so v razpravi bili enotni, da bi bilo treba ustvariti tako politično kulturo, v kateri bi lahko s pravnim redom prisilili odgovorne k poštenemu upravljanju državnega premoženja.

Letošnja okrogla miza je bila namenjena 65. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, torej dnevu, ko o njih lahko govorimo in celo moramo govoriti. Organizator je zato k vodenju okrogle mize povabil varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki se že nekaj let uvršča med izbrano deseterico najvplivnejših pravnic in pravnikov. Nussdorferjeva je začela z mislijo Rudija Kerševana, »da si je volk nadel ovčje krzno in odšel v svet. Ker mu je bilo med ljudmi najlepše, je med njimi tudi ostal.« V nadaljevanju je razmišljala: »Koliko "volkov", pa ne tistih redkih v slovenskih gozdovih, je med nami, v tej majhni Sloveniji? Zakaj tako radi rečemo: človek človeku volk. Smo res tako krvoločni, da ne prizanašamo niti šibkejšim? Je uspeh zagotovljen le močnim, komolčarjem, ljudem, ki plezajo tudi preko trupel, mnogi pa se kljub ugrizom, ranam in brazgotinam niso ničesar naučili? Nam je tako življenje resnično všeč, ali smo se nanj preprosto navadili? Kakšno popotnico dajemo mladim?«

Po uvodničarki, se je razprava začela z najbolj aktualno temo v teh dneh, in sicer s korupcijo in ugibanjem o odstopu Komisije za preprečevanje korupcije. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Miro Cerar je poudaril, da so prvi in glavni krivec za korupcijo tiste politične stranke, ki so se v zadnjih desetih, petnajstih letih in več menjavale na oblasti in na neki način tudi sodelovale pri različnih kaznivih dejanjih, jih dopuščale ali jim niso bile kos. Glede sprememb volilnega sistema je dr. Cerar menil, da je najprej nujen konsenz. »Če ga politika ni sposobna doseči, naj se raje posveti drugim problemom. Če bi se konsenz dosegel, sem tudi sam za spremembo volilnega sistema,« je dodal. Dr. Marko Pavliha s Fakultete za pomorstvo in promet se je zavzel za kombinirani volilni sistem predvsem zaradi možnosti, da nekdo ne voli le politične stranke, ampak tudi konkretno osebo. Napoveduje, da bo prej ali pozneje prišlo do zatona strank, in kot je dejal, je strankokracija namenjena sama sebi in političnim veljakom, ki si pravzaprav le podajajo različne funkcije.

Glede splošnega stanja v Sloveniji in svojega dela je dr. Pavliha menil, »da dobrega učitelja odlikujejo tri lastnosti: akademsko znanje, osebnostna morala in etična integriteta ter prijaznost. V Sloveniji manjka predvsem tretja lastnost, ki pa je povezana s prvima dvema. Če pedagog to vnese v razred, ne le izobražuje, ampak vzgaja.«

Eden bistvenih problemov, ki jih bomo morali rešiti, če se bomo hoteli izviti iz težav in krize, je po besedah ustavnega sodnika dr. Ernesta Petriča splošno stanje slovenske družbe; ta je nabita z negativnim nabojem, sovraštvom in tudi zanikanjem dosežkov tistih, ki so nekaj ustvarili. Opozoril je na sistemsko korupcijo, s katero se bomo po njegovem mnenju lahko resno spopadli šele, ko bomo posekali korenine, ki jo omogočajo. Razlog korupcije vidi v velikem deležu državnega premoženja, kar omogoča koruptivna dejanja. Kot večina tranzicijskih držav je Slovenija podedovala šibko pravno kulturo. »Pravna kultura se gradi počasi, v glavi posameznikov. Izpolnjevanje obveznosti, plačevanje davkov, prispevkov, plač zaposlenim, spoštovanje načela pacta sunt servanda itd., vse to je v naši državi težavno. To kaže na nizko pravno kulturo. Vendar se bomo zgolj s pravno kulturo težko spopadli s korupcijo,« je poudaril donedavni predsednik US.

Tožilec mag. Jože Kozina, član Specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala, se je dotaknil razlogov za nastanek bančne luknje. Vpetost politike je bila velikokrat sprožilec za posojila. Z nesrečnim nacionalnim interesom, ki je varoval slovenske banke pred tujimi vlagatelji, smo favorizirali določene ljudi, da so prišli do večmilijonskih kreditov za naskok na podjetja, s čimer pa se je ogrozilo samo podjetje in celotno okolje, v katerem je podjetje delovalo.

»Bojim se, da se bo vse skupaj ponovilo, če ne bomo vzpostavili neke povsem druge korporacijske, pa tudi bančne kulture, nekaj je treba narediti, da se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki jih zdaj ni,« je poudaril mag. Kozina.

V zvezi z vprašanji evropskega prava in človekovih pravic je dr. Janja Hojnik z mariborske Pravne fakultete menila, da je skepticizem do Evropske unije neupravičen. »Tega, da so nekatere države v slabem stanju, ne moremo pripisovati Evropski uniji. To bi ji lahko očitali le, če bi delila denar kar tako, brez pogojev, določenih za njena posojila. Gre za entiteto, ki povezuje vse države članice.« Na vprašanje v zvezi z direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu je dr. Hojnikova odgovorila, da se je direktiva pripravljala že dolgo in ne prinaša revolucionarnih sprememb, saj je Sodišče Evropske unije začelo priznavati to pravico že pred leti. »Direktiva je le kompromis, saj gre za zelo občutljivo področje. Čezmejne zdravstvene storitve ne morejo biti povsem proste, saj so premije posameznih držav različne,« je dodala dr. Hojnikova. V zvezi s svobodo medijev in spletno komunikacijo, ki za mnoge ni prijazna in lahko pomeni tudi kršitev človekovih pravic, je dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem poudaril, da sovražnega govora v Sloveniji ni. »V sovražni govor ne spada niti primer »trenerk s Fužin«, ki je bil medijsko zelo izpostavljen. O sovražnem govoru se polemizira nestrokovno in s sveto preproščino. Tudi napadalnega govora je malo, vendar ga ni mogoče enačiti s sovražnim govorom. Res pa je, da imamo ogromno žaljivega govora,« je dodal.

Na vprašanje, ali je nekdo recimo zato, ker je Slovenec, že ob rojstvu diskriminiran, ker ima manjše življenjske možnosti kot nekdo, ki je rojen drugje, je dr. Klemen Jaklič, ki je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti, magistriral in doktoriral na Harvardu ter še enkrat doktoriral na Oxfordu, odgovoril: »Samo dejstvo, da se rodiš v neki državi, ki je manj močna ali efektivna kot druga, je inherentna diskriminacija. Rojstvo v deprivilegirani državi vpliva na to, da ne boš imel enakih možnosti, kot tisti, ki se je rodil v bolj učinkoviti državi. Naloga Evropske unije je zato prav v izravnavanju teh demokratičnih deficitov.«

Zanimivo razpravo, ki bi ji moralo prisluhniti več politikov in tajkunov, je Vlasta Nussdorfer končala z mislijo: »Ta dan človekovih pravic si bomo gotovo zapomnili po mnogih iskrenih in iskrivih mislih. Demokracija je vladala tudi v tej razpravi in upam, da bo vladala še naprej, saj si želim pravno in socialno državo.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika V Sloveniji ni sovražnega govora?