Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"

 

Gornja Radgona in Bad Radkersburg v združeni Evropi vedno bolj povezana

Podpis pogodbe - Projekt SkupajŽe vrsto let, praktično od osamosvojitve Slovenije, še posebej v dobrem zadnjem desetletju, mesti Gornja Radgona in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) odlično sodelujeta. Mesti na levem in desnem bregu reke Mure sodelujeta v različnih projektih in na mnogih področjih, tako da sta si ne le mesti temveč predvsem prebivalci obeh prijateljskih in sosednjih mest, vedno bližje. Odkar sta na obeh straneh reke Mure porušena objekta v katerih so nekoč policisti in cariniki opravljali mejne zadeve, je praktično videti, da je Radgona, iz dveh postala eno mesto, kot je nekoč že bilo. Nekoč so se prebivalci z obeh bregov Mure srečevali predvsem v prodajalnah ter na delovnih mestih, danes pa so Avstrijci in Slovenci skupaj že od vrtca, saj jih veliko obiskuje skupne vrtce, preko osnovne in srednjih šol, do fakultet. Ob tem izvrstno sodelujejo mnoga društva, predvsem kulturna, športna, pa gasilci ipd., vedno boljše pa sodelujejo tudi gospodarstveniki.

Seveda vsemu temu prispeva tudi dobro politično razumevanje in sodelovanje na državnem, in zlasti na lokalnem nivoju. Ravno v tem grmu tiči zajec, ko gre za izvrstno sodelovanje med dvema Radgonama. Lokalni oblastniki, na čelu z županoma Antonom Kampušem in mag. Josefom Sommerjem, se pogosto srečujejo ter dogovarjajo za različne projekte, ki jih je v zadnjem času bilo kar nekaj. In potem, ko so v minulih letih že realizirali številne projekte, se povezujeta s skupnim urbanim in krajinskim prostorskim razvojem obrežij reke Mure kot nadaljevanjem projekta dveh mest ob Muri z imenom Skupaj - Skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. Začel se je julija 2010 in bo trajal še do konca tega leta. Zajemal je izdelavo idejnih zasnov in izvedbene projekte, glavnina gradbenih aktivnosti na naši strani pa še čaka na uresničitev. Prav omenjeni projekt, ki očitno že dodatno „oža" reko Muro, bo še dodatno približal in povezal mesti in ljudi na obeh bregovih.

Res je sicer, da občina Gornja Radgona na številnih področjih zamuja, saj slovenska bolezen imenovana birokracija ne pozna niti skupnih projektov, ki bi lahko propadli zgolj zaradi zamujanja. A očitno je, da projekt Skupaj, ki je na avstrijski strani Mure že končan, ne bo propadel niti na naši strani, a le končati ga bo treba pred koncem letošnjega leta. Kot je pojasnila direktorica agencije Pora, dr. Tatjana Fulder, so imeli lani s tem zelo veliko dela, dodatno se je postopek zavlekel še zaradi spremembe zakonodaje. Vendar pa je po desetletju prizadevanj zemljišča na območju nekdanjega mejnega prehoda občina nazadnje vendarle pridobila v svojo last, izdano je bilo že tudi gradbeno dovoljenje za načrtovana dela. Ob tem sta sedaj radgonski župan Anton Kampuš in Srečko Knuplež, direktor podjetja „Knuplež d.o.o." podpisala pogodbo o gradbenih delih na območju nekdanjega mejnega prehoda in carine na površini 6500 kvadratnih metrov. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je ob tem povedal, da si želijo urediti obrežje Mure, tako kot so to že storili na avstrijski strani, in da bodo vsi, ki pridejo v Slovenijo v Gornji Radgoni, ob vstopu čez mejno reko dobili odličen vtis. Izvajalec del Knuplež je v navzočnosti številnih gostov, med katerimi tudi župana Bad Radkersburga, mag. Jossefa Sommerja, obljubil da bodo dela izvedli kot to določa pogodba, torej pred iztekom letošnjega leta.

Med tem ko so v Bad Radkersburgu že lani uredili obmejno območje, so v Gornji Radgoni zamujali zaradi lastništva zemljišč ob Muri (lastnica je bila država), zdaj pa so le pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev promenade ob reki, zelenic, otroških igrišč, prostora za prireditve, sanitarije in razgledno ploščad. „Urediti želimo prostore za zadrževanje, da bo lahko vsak, ki pride v mesto, dobil, kar potrebuje, da se bo lahko sprehodil ob reki, imel možnost rekreacije, postanka v lokalu, kjer bo popil kavo ali kozarec dobrega radgonskega vina, in nakupa spominkov. Območje nekdanje carine bo urejeno z zelenimi površinami, omogočen bo tudi dostop do reke Mure, na kateri bo ploščad za počitek in prireditve. Pri delih bomo odstranili tudi betonski protipoplavni zid in ga po potrebi nadomestili s premičnim, mesti pa se že pripravljata za nadaljevanje projekta Skupaj v finančni perspektivi EU 2014-2020, in sicer naj bi projekt tekel po Muri navzgor", je med drugim dejal Kampuš.

Njegov kolega z druge strani Mure, mag. Josef Sommer pa je poudaril, da živo partnerstvo med mestoma priznavajo in spodbujajo EU, Slovenija in dežela Štajerska. Dodal je, da je vključitev Mure v življenje mest dobra za prebivalce na obeh straneh, saj jih bo to še bolj povezalo, ta prostor pa bo postal edinstven. Sommer razume, da pri nas izvedba projekta zaostaja za njimi, saj pravi, daj so oni na zemljiščih, ki so bila predmet ureditve, že imeli lastninsko pravico ali pravico uporabe, pridobiti zemljišče, pa naj bo od zasebnih lastnikov ali od organizacij, pa je veliko težje. Projekt Skupaj je vreden 2.060.000,00 evrov in traja 54 mesecev, končan bo do konca tega leta, partnerji pri njem pa so občina Gornja Radgona, občina Radgona ter Pora, razvojna agencija Gornja Radgona. Slovenski delež v višini 85 odstotkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, 10 odstotkov prispeva Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pet odstotkov pa Pora in Občina Gornja Radgona. Na avstrijski strani sta k evropskemu svoj denar primaknila še Urad štajerske deželne vlade (10 odstotkov) in občina Bad Radkersburg (5 odstotkov).

Kot je znano, na avstrijski strani so dela končali že lani. Preuredili so območje pred nekdanjo policijsko postajo, tako da to sedaj predstavlja nadaljevanje povezovanja mestnega jedra Bad Radkersburga s sosednjo Gornjo Radgono, omogočen je tudi sestop do reke in zadrževanje v neposredni bližini vode. Obnovili so še mestni park, ki povezuje tamkajšnje terme z mestnim jedrom in reko. Partnerji z obeh strani reke Mure so potrdili, da med strokovnimi službami iz obeh mest potekajo dogovarjanja o projektu Skupaj 2 za finančno obdobje 2014-2020, vendar konkretnih informacij o tem še ne dajejo. Fulderjeva je nakazala le, da se pogovarjajo o urejanju prostora ob Muri od mostu navzgor, v smeri proti Podgradu, šlo pa naj bi za velik projekt, ki bo imel tri manjše zrcalne projekte. Ti se ne bodo nanašali le na območje ob reki, temveč tudi na središči obeh mest in stari mestni jedri. Prebivalci obeh mest in občinske oblasti tudi še niso opustili želje po ponovni vzpostavitvi železniške povezave med mestoma, ki bi celotno območje povezovala z osrednjo Slovenijo oz. Avstrijo. Seveda naj bi v igri bil tudi kolesarko-pohodniški most, med športnima centroma v obeh mestih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"