MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"

 

Gornja Radgona in Bad Radkersburg v združeni Evropi vedno bolj povezana

Podpis pogodbe - Projekt SkupajŽe vrsto let, praktično od osamosvojitve Slovenije, še posebej v dobrem zadnjem desetletju, mesti Gornja Radgona in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) odlično sodelujeta. Mesti na levem in desnem bregu reke Mure sodelujeta v različnih projektih in na mnogih področjih, tako da sta si ne le mesti temveč predvsem prebivalci obeh prijateljskih in sosednjih mest, vedno bližje. Odkar sta na obeh straneh reke Mure porušena objekta v katerih so nekoč policisti in cariniki opravljali mejne zadeve, je praktično videti, da je Radgona, iz dveh postala eno mesto, kot je nekoč že bilo. Nekoč so se prebivalci z obeh bregov Mure srečevali predvsem v prodajalnah ter na delovnih mestih, danes pa so Avstrijci in Slovenci skupaj že od vrtca, saj jih veliko obiskuje skupne vrtce, preko osnovne in srednjih šol, do fakultet. Ob tem izvrstno sodelujejo mnoga društva, predvsem kulturna, športna, pa gasilci ipd., vedno boljše pa sodelujejo tudi gospodarstveniki.

Seveda vsemu temu prispeva tudi dobro politično razumevanje in sodelovanje na državnem, in zlasti na lokalnem nivoju. Ravno v tem grmu tiči zajec, ko gre za izvrstno sodelovanje med dvema Radgonama. Lokalni oblastniki, na čelu z županoma Antonom Kampušem in mag. Josefom Sommerjem, se pogosto srečujejo ter dogovarjajo za različne projekte, ki jih je v zadnjem času bilo kar nekaj. In potem, ko so v minulih letih že realizirali številne projekte, se povezujeta s skupnim urbanim in krajinskim prostorskim razvojem obrežij reke Mure kot nadaljevanjem projekta dveh mest ob Muri z imenom Skupaj - Skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. Začel se je julija 2010 in bo trajal še do konca tega leta. Zajemal je izdelavo idejnih zasnov in izvedbene projekte, glavnina gradbenih aktivnosti na naši strani pa še čaka na uresničitev. Prav omenjeni projekt, ki očitno že dodatno „oža" reko Muro, bo še dodatno približal in povezal mesti in ljudi na obeh bregovih.

Res je sicer, da občina Gornja Radgona na številnih področjih zamuja, saj slovenska bolezen imenovana birokracija ne pozna niti skupnih projektov, ki bi lahko propadli zgolj zaradi zamujanja. A očitno je, da projekt Skupaj, ki je na avstrijski strani Mure že končan, ne bo propadel niti na naši strani, a le končati ga bo treba pred koncem letošnjega leta. Kot je pojasnila direktorica agencije Pora, dr. Tatjana Fulder, so imeli lani s tem zelo veliko dela, dodatno se je postopek zavlekel še zaradi spremembe zakonodaje. Vendar pa je po desetletju prizadevanj zemljišča na območju nekdanjega mejnega prehoda občina nazadnje vendarle pridobila v svojo last, izdano je bilo že tudi gradbeno dovoljenje za načrtovana dela. Ob tem sta sedaj radgonski župan Anton Kampuš in Srečko Knuplež, direktor podjetja „Knuplež d.o.o." podpisala pogodbo o gradbenih delih na območju nekdanjega mejnega prehoda in carine na površini 6500 kvadratnih metrov. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je ob tem povedal, da si želijo urediti obrežje Mure, tako kot so to že storili na avstrijski strani, in da bodo vsi, ki pridejo v Slovenijo v Gornji Radgoni, ob vstopu čez mejno reko dobili odličen vtis. Izvajalec del Knuplež je v navzočnosti številnih gostov, med katerimi tudi župana Bad Radkersburga, mag. Jossefa Sommerja, obljubil da bodo dela izvedli kot to določa pogodba, torej pred iztekom letošnjega leta.

Med tem ko so v Bad Radkersburgu že lani uredili obmejno območje, so v Gornji Radgoni zamujali zaradi lastništva zemljišč ob Muri (lastnica je bila država), zdaj pa so le pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev promenade ob reki, zelenic, otroških igrišč, prostora za prireditve, sanitarije in razgledno ploščad. „Urediti želimo prostore za zadrževanje, da bo lahko vsak, ki pride v mesto, dobil, kar potrebuje, da se bo lahko sprehodil ob reki, imel možnost rekreacije, postanka v lokalu, kjer bo popil kavo ali kozarec dobrega radgonskega vina, in nakupa spominkov. Območje nekdanje carine bo urejeno z zelenimi površinami, omogočen bo tudi dostop do reke Mure, na kateri bo ploščad za počitek in prireditve. Pri delih bomo odstranili tudi betonski protipoplavni zid in ga po potrebi nadomestili s premičnim, mesti pa se že pripravljata za nadaljevanje projekta Skupaj v finančni perspektivi EU 2014-2020, in sicer naj bi projekt tekel po Muri navzgor", je med drugim dejal Kampuš.

Njegov kolega z druge strani Mure, mag. Josef Sommer pa je poudaril, da živo partnerstvo med mestoma priznavajo in spodbujajo EU, Slovenija in dežela Štajerska. Dodal je, da je vključitev Mure v življenje mest dobra za prebivalce na obeh straneh, saj jih bo to še bolj povezalo, ta prostor pa bo postal edinstven. Sommer razume, da pri nas izvedba projekta zaostaja za njimi, saj pravi, daj so oni na zemljiščih, ki so bila predmet ureditve, že imeli lastninsko pravico ali pravico uporabe, pridobiti zemljišče, pa naj bo od zasebnih lastnikov ali od organizacij, pa je veliko težje. Projekt Skupaj je vreden 2.060.000,00 evrov in traja 54 mesecev, končan bo do konca tega leta, partnerji pri njem pa so občina Gornja Radgona, občina Radgona ter Pora, razvojna agencija Gornja Radgona. Slovenski delež v višini 85 odstotkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, 10 odstotkov prispeva Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pet odstotkov pa Pora in Občina Gornja Radgona. Na avstrijski strani sta k evropskemu svoj denar primaknila še Urad štajerske deželne vlade (10 odstotkov) in občina Bad Radkersburg (5 odstotkov).

Kot je znano, na avstrijski strani so dela končali že lani. Preuredili so območje pred nekdanjo policijsko postajo, tako da to sedaj predstavlja nadaljevanje povezovanja mestnega jedra Bad Radkersburga s sosednjo Gornjo Radgono, omogočen je tudi sestop do reke in zadrževanje v neposredni bližini vode. Obnovili so še mestni park, ki povezuje tamkajšnje terme z mestnim jedrom in reko. Partnerji z obeh strani reke Mure so potrdili, da med strokovnimi službami iz obeh mest potekajo dogovarjanja o projektu Skupaj 2 za finančno obdobje 2014-2020, vendar konkretnih informacij o tem še ne dajejo. Fulderjeva je nakazala le, da se pogovarjajo o urejanju prostora ob Muri od mostu navzgor, v smeri proti Podgradu, šlo pa naj bi za velik projekt, ki bo imel tri manjše zrcalne projekte. Ti se ne bodo nanašali le na območje ob reki, temveč tudi na središči obeh mest in stari mestni jedri. Prebivalci obeh mest in občinske oblasti tudi še niso opustili želje po ponovni vzpostavitvi železniške povezave med mestoma, ki bi celotno območje povezovala z osrednjo Slovenijo oz. Avstrijo. Seveda naj bi v igri bil tudi kolesarko-pohodniški most, med športnima centroma v obeh mestih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"