Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"

 

Gornja Radgona in Bad Radkersburg v združeni Evropi vedno bolj povezana

Podpis pogodbe - Projekt SkupajŽe vrsto let, praktično od osamosvojitve Slovenije, še posebej v dobrem zadnjem desetletju, mesti Gornja Radgona in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) odlično sodelujeta. Mesti na levem in desnem bregu reke Mure sodelujeta v različnih projektih in na mnogih področjih, tako da sta si ne le mesti temveč predvsem prebivalci obeh prijateljskih in sosednjih mest, vedno bližje. Odkar sta na obeh straneh reke Mure porušena objekta v katerih so nekoč policisti in cariniki opravljali mejne zadeve, je praktično videti, da je Radgona, iz dveh postala eno mesto, kot je nekoč že bilo. Nekoč so se prebivalci z obeh bregov Mure srečevali predvsem v prodajalnah ter na delovnih mestih, danes pa so Avstrijci in Slovenci skupaj že od vrtca, saj jih veliko obiskuje skupne vrtce, preko osnovne in srednjih šol, do fakultet. Ob tem izvrstno sodelujejo mnoga društva, predvsem kulturna, športna, pa gasilci ipd., vedno boljše pa sodelujejo tudi gospodarstveniki.

Seveda vsemu temu prispeva tudi dobro politično razumevanje in sodelovanje na državnem, in zlasti na lokalnem nivoju. Ravno v tem grmu tiči zajec, ko gre za izvrstno sodelovanje med dvema Radgonama. Lokalni oblastniki, na čelu z županoma Antonom Kampušem in mag. Josefom Sommerjem, se pogosto srečujejo ter dogovarjajo za različne projekte, ki jih je v zadnjem času bilo kar nekaj. In potem, ko so v minulih letih že realizirali številne projekte, se povezujeta s skupnim urbanim in krajinskim prostorskim razvojem obrežij reke Mure kot nadaljevanjem projekta dveh mest ob Muri z imenom Skupaj - Skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. Začel se je julija 2010 in bo trajal še do konca tega leta. Zajemal je izdelavo idejnih zasnov in izvedbene projekte, glavnina gradbenih aktivnosti na naši strani pa še čaka na uresničitev. Prav omenjeni projekt, ki očitno že dodatno „oža" reko Muro, bo še dodatno približal in povezal mesti in ljudi na obeh bregovih.

Res je sicer, da občina Gornja Radgona na številnih področjih zamuja, saj slovenska bolezen imenovana birokracija ne pozna niti skupnih projektov, ki bi lahko propadli zgolj zaradi zamujanja. A očitno je, da projekt Skupaj, ki je na avstrijski strani Mure že končan, ne bo propadel niti na naši strani, a le končati ga bo treba pred koncem letošnjega leta. Kot je pojasnila direktorica agencije Pora, dr. Tatjana Fulder, so imeli lani s tem zelo veliko dela, dodatno se je postopek zavlekel še zaradi spremembe zakonodaje. Vendar pa je po desetletju prizadevanj zemljišča na območju nekdanjega mejnega prehoda občina nazadnje vendarle pridobila v svojo last, izdano je bilo že tudi gradbeno dovoljenje za načrtovana dela. Ob tem sta sedaj radgonski župan Anton Kampuš in Srečko Knuplež, direktor podjetja „Knuplež d.o.o." podpisala pogodbo o gradbenih delih na območju nekdanjega mejnega prehoda in carine na površini 6500 kvadratnih metrov. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je ob tem povedal, da si želijo urediti obrežje Mure, tako kot so to že storili na avstrijski strani, in da bodo vsi, ki pridejo v Slovenijo v Gornji Radgoni, ob vstopu čez mejno reko dobili odličen vtis. Izvajalec del Knuplež je v navzočnosti številnih gostov, med katerimi tudi župana Bad Radkersburga, mag. Jossefa Sommerja, obljubil da bodo dela izvedli kot to določa pogodba, torej pred iztekom letošnjega leta.

Med tem ko so v Bad Radkersburgu že lani uredili obmejno območje, so v Gornji Radgoni zamujali zaradi lastništva zemljišč ob Muri (lastnica je bila država), zdaj pa so le pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev promenade ob reki, zelenic, otroških igrišč, prostora za prireditve, sanitarije in razgledno ploščad. „Urediti želimo prostore za zadrževanje, da bo lahko vsak, ki pride v mesto, dobil, kar potrebuje, da se bo lahko sprehodil ob reki, imel možnost rekreacije, postanka v lokalu, kjer bo popil kavo ali kozarec dobrega radgonskega vina, in nakupa spominkov. Območje nekdanje carine bo urejeno z zelenimi površinami, omogočen bo tudi dostop do reke Mure, na kateri bo ploščad za počitek in prireditve. Pri delih bomo odstranili tudi betonski protipoplavni zid in ga po potrebi nadomestili s premičnim, mesti pa se že pripravljata za nadaljevanje projekta Skupaj v finančni perspektivi EU 2014-2020, in sicer naj bi projekt tekel po Muri navzgor", je med drugim dejal Kampuš.

Njegov kolega z druge strani Mure, mag. Josef Sommer pa je poudaril, da živo partnerstvo med mestoma priznavajo in spodbujajo EU, Slovenija in dežela Štajerska. Dodal je, da je vključitev Mure v življenje mest dobra za prebivalce na obeh straneh, saj jih bo to še bolj povezalo, ta prostor pa bo postal edinstven. Sommer razume, da pri nas izvedba projekta zaostaja za njimi, saj pravi, daj so oni na zemljiščih, ki so bila predmet ureditve, že imeli lastninsko pravico ali pravico uporabe, pridobiti zemljišče, pa naj bo od zasebnih lastnikov ali od organizacij, pa je veliko težje. Projekt Skupaj je vreden 2.060.000,00 evrov in traja 54 mesecev, končan bo do konca tega leta, partnerji pri njem pa so občina Gornja Radgona, občina Radgona ter Pora, razvojna agencija Gornja Radgona. Slovenski delež v višini 85 odstotkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, 10 odstotkov prispeva Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pet odstotkov pa Pora in Občina Gornja Radgona. Na avstrijski strani sta k evropskemu svoj denar primaknila še Urad štajerske deželne vlade (10 odstotkov) in občina Bad Radkersburg (5 odstotkov).

Kot je znano, na avstrijski strani so dela končali že lani. Preuredili so območje pred nekdanjo policijsko postajo, tako da to sedaj predstavlja nadaljevanje povezovanja mestnega jedra Bad Radkersburga s sosednjo Gornjo Radgono, omogočen je tudi sestop do reke in zadrževanje v neposredni bližini vode. Obnovili so še mestni park, ki povezuje tamkajšnje terme z mestnim jedrom in reko. Partnerji z obeh strani reke Mure so potrdili, da med strokovnimi službami iz obeh mest potekajo dogovarjanja o projektu Skupaj 2 za finančno obdobje 2014-2020, vendar konkretnih informacij o tem še ne dajejo. Fulderjeva je nakazala le, da se pogovarjajo o urejanju prostora ob Muri od mostu navzgor, v smeri proti Podgradu, šlo pa naj bi za velik projekt, ki bo imel tri manjše zrcalne projekte. Ti se ne bodo nanašali le na območje ob reki, temveč tudi na središči obeh mest in stari mestni jedri. Prebivalci obeh mest in občinske oblasti tudi še niso opustili želje po ponovni vzpostavitvi železniške povezave med mestoma, ki bi celotno območje povezovala z osrednjo Slovenijo oz. Avstrijo. Seveda naj bi v igri bil tudi kolesarko-pohodniški most, med športnima centroma v obeh mestih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"