Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"

 

Gornja Radgona in Bad Radkersburg v združeni Evropi vedno bolj povezana

Podpis pogodbe - Projekt SkupajŽe vrsto let, praktično od osamosvojitve Slovenije, še posebej v dobrem zadnjem desetletju, mesti Gornja Radgona in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) odlično sodelujeta. Mesti na levem in desnem bregu reke Mure sodelujeta v različnih projektih in na mnogih področjih, tako da sta si ne le mesti temveč predvsem prebivalci obeh prijateljskih in sosednjih mest, vedno bližje. Odkar sta na obeh straneh reke Mure porušena objekta v katerih so nekoč policisti in cariniki opravljali mejne zadeve, je praktično videti, da je Radgona, iz dveh postala eno mesto, kot je nekoč že bilo. Nekoč so se prebivalci z obeh bregov Mure srečevali predvsem v prodajalnah ter na delovnih mestih, danes pa so Avstrijci in Slovenci skupaj že od vrtca, saj jih veliko obiskuje skupne vrtce, preko osnovne in srednjih šol, do fakultet. Ob tem izvrstno sodelujejo mnoga društva, predvsem kulturna, športna, pa gasilci ipd., vedno boljše pa sodelujejo tudi gospodarstveniki.

Seveda vsemu temu prispeva tudi dobro politično razumevanje in sodelovanje na državnem, in zlasti na lokalnem nivoju. Ravno v tem grmu tiči zajec, ko gre za izvrstno sodelovanje med dvema Radgonama. Lokalni oblastniki, na čelu z županoma Antonom Kampušem in mag. Josefom Sommerjem, se pogosto srečujejo ter dogovarjajo za različne projekte, ki jih je v zadnjem času bilo kar nekaj. In potem, ko so v minulih letih že realizirali številne projekte, se povezujeta s skupnim urbanim in krajinskim prostorskim razvojem obrežij reke Mure kot nadaljevanjem projekta dveh mest ob Muri z imenom Skupaj - Skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. Začel se je julija 2010 in bo trajal še do konca tega leta. Zajemal je izdelavo idejnih zasnov in izvedbene projekte, glavnina gradbenih aktivnosti na naši strani pa še čaka na uresničitev. Prav omenjeni projekt, ki očitno že dodatno „oža" reko Muro, bo še dodatno približal in povezal mesti in ljudi na obeh bregovih.

Res je sicer, da občina Gornja Radgona na številnih področjih zamuja, saj slovenska bolezen imenovana birokracija ne pozna niti skupnih projektov, ki bi lahko propadli zgolj zaradi zamujanja. A očitno je, da projekt Skupaj, ki je na avstrijski strani Mure že končan, ne bo propadel niti na naši strani, a le končati ga bo treba pred koncem letošnjega leta. Kot je pojasnila direktorica agencije Pora, dr. Tatjana Fulder, so imeli lani s tem zelo veliko dela, dodatno se je postopek zavlekel še zaradi spremembe zakonodaje. Vendar pa je po desetletju prizadevanj zemljišča na območju nekdanjega mejnega prehoda občina nazadnje vendarle pridobila v svojo last, izdano je bilo že tudi gradbeno dovoljenje za načrtovana dela. Ob tem sta sedaj radgonski župan Anton Kampuš in Srečko Knuplež, direktor podjetja „Knuplež d.o.o." podpisala pogodbo o gradbenih delih na območju nekdanjega mejnega prehoda in carine na površini 6500 kvadratnih metrov. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je ob tem povedal, da si želijo urediti obrežje Mure, tako kot so to že storili na avstrijski strani, in da bodo vsi, ki pridejo v Slovenijo v Gornji Radgoni, ob vstopu čez mejno reko dobili odličen vtis. Izvajalec del Knuplež je v navzočnosti številnih gostov, med katerimi tudi župana Bad Radkersburga, mag. Jossefa Sommerja, obljubil da bodo dela izvedli kot to določa pogodba, torej pred iztekom letošnjega leta.

Med tem ko so v Bad Radkersburgu že lani uredili obmejno območje, so v Gornji Radgoni zamujali zaradi lastništva zemljišč ob Muri (lastnica je bila država), zdaj pa so le pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev promenade ob reki, zelenic, otroških igrišč, prostora za prireditve, sanitarije in razgledno ploščad. „Urediti želimo prostore za zadrževanje, da bo lahko vsak, ki pride v mesto, dobil, kar potrebuje, da se bo lahko sprehodil ob reki, imel možnost rekreacije, postanka v lokalu, kjer bo popil kavo ali kozarec dobrega radgonskega vina, in nakupa spominkov. Območje nekdanje carine bo urejeno z zelenimi površinami, omogočen bo tudi dostop do reke Mure, na kateri bo ploščad za počitek in prireditve. Pri delih bomo odstranili tudi betonski protipoplavni zid in ga po potrebi nadomestili s premičnim, mesti pa se že pripravljata za nadaljevanje projekta Skupaj v finančni perspektivi EU 2014-2020, in sicer naj bi projekt tekel po Muri navzgor", je med drugim dejal Kampuš.

Njegov kolega z druge strani Mure, mag. Josef Sommer pa je poudaril, da živo partnerstvo med mestoma priznavajo in spodbujajo EU, Slovenija in dežela Štajerska. Dodal je, da je vključitev Mure v življenje mest dobra za prebivalce na obeh straneh, saj jih bo to še bolj povezalo, ta prostor pa bo postal edinstven. Sommer razume, da pri nas izvedba projekta zaostaja za njimi, saj pravi, daj so oni na zemljiščih, ki so bila predmet ureditve, že imeli lastninsko pravico ali pravico uporabe, pridobiti zemljišče, pa naj bo od zasebnih lastnikov ali od organizacij, pa je veliko težje. Projekt Skupaj je vreden 2.060.000,00 evrov in traja 54 mesecev, končan bo do konca tega leta, partnerji pri njem pa so občina Gornja Radgona, občina Radgona ter Pora, razvojna agencija Gornja Radgona. Slovenski delež v višini 85 odstotkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, 10 odstotkov prispeva Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pet odstotkov pa Pora in Občina Gornja Radgona. Na avstrijski strani sta k evropskemu svoj denar primaknila še Urad štajerske deželne vlade (10 odstotkov) in občina Bad Radkersburg (5 odstotkov).

Kot je znano, na avstrijski strani so dela končali že lani. Preuredili so območje pred nekdanjo policijsko postajo, tako da to sedaj predstavlja nadaljevanje povezovanja mestnega jedra Bad Radkersburga s sosednjo Gornjo Radgono, omogočen je tudi sestop do reke in zadrževanje v neposredni bližini vode. Obnovili so še mestni park, ki povezuje tamkajšnje terme z mestnim jedrom in reko. Partnerji z obeh strani reke Mure so potrdili, da med strokovnimi službami iz obeh mest potekajo dogovarjanja o projektu Skupaj 2 za finančno obdobje 2014-2020, vendar konkretnih informacij o tem še ne dajejo. Fulderjeva je nakazala le, da se pogovarjajo o urejanju prostora ob Muri od mostu navzgor, v smeri proti Podgradu, šlo pa naj bi za velik projekt, ki bo imel tri manjše zrcalne projekte. Ti se ne bodo nanašali le na območje ob reki, temveč tudi na središči obeh mest in stari mestni jedri. Prebivalci obeh mest in občinske oblasti tudi še niso opustili želje po ponovni vzpostavitvi železniške povezave med mestoma, ki bi celotno območje povezovala z osrednjo Slovenijo oz. Avstrijo. Seveda naj bi v igri bil tudi kolesarko-pohodniški most, med športnima centroma v obeh mestih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"