Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"

 

Gornja Radgona in Bad Radkersburg v združeni Evropi vedno bolj povezana

Podpis pogodbe - Projekt SkupajŽe vrsto let, praktično od osamosvojitve Slovenije, še posebej v dobrem zadnjem desetletju, mesti Gornja Radgona in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) odlično sodelujeta. Mesti na levem in desnem bregu reke Mure sodelujeta v različnih projektih in na mnogih področjih, tako da sta si ne le mesti temveč predvsem prebivalci obeh prijateljskih in sosednjih mest, vedno bližje. Odkar sta na obeh straneh reke Mure porušena objekta v katerih so nekoč policisti in cariniki opravljali mejne zadeve, je praktično videti, da je Radgona, iz dveh postala eno mesto, kot je nekoč že bilo. Nekoč so se prebivalci z obeh bregov Mure srečevali predvsem v prodajalnah ter na delovnih mestih, danes pa so Avstrijci in Slovenci skupaj že od vrtca, saj jih veliko obiskuje skupne vrtce, preko osnovne in srednjih šol, do fakultet. Ob tem izvrstno sodelujejo mnoga društva, predvsem kulturna, športna, pa gasilci ipd., vedno boljše pa sodelujejo tudi gospodarstveniki.

Seveda vsemu temu prispeva tudi dobro politično razumevanje in sodelovanje na državnem, in zlasti na lokalnem nivoju. Ravno v tem grmu tiči zajec, ko gre za izvrstno sodelovanje med dvema Radgonama. Lokalni oblastniki, na čelu z županoma Antonom Kampušem in mag. Josefom Sommerjem, se pogosto srečujejo ter dogovarjajo za različne projekte, ki jih je v zadnjem času bilo kar nekaj. In potem, ko so v minulih letih že realizirali številne projekte, se povezujeta s skupnim urbanim in krajinskim prostorskim razvojem obrežij reke Mure kot nadaljevanjem projekta dveh mest ob Muri z imenom Skupaj - Skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. Začel se je julija 2010 in bo trajal še do konca tega leta. Zajemal je izdelavo idejnih zasnov in izvedbene projekte, glavnina gradbenih aktivnosti na naši strani pa še čaka na uresničitev. Prav omenjeni projekt, ki očitno že dodatno „oža" reko Muro, bo še dodatno približal in povezal mesti in ljudi na obeh bregovih.

Res je sicer, da občina Gornja Radgona na številnih področjih zamuja, saj slovenska bolezen imenovana birokracija ne pozna niti skupnih projektov, ki bi lahko propadli zgolj zaradi zamujanja. A očitno je, da projekt Skupaj, ki je na avstrijski strani Mure že končan, ne bo propadel niti na naši strani, a le končati ga bo treba pred koncem letošnjega leta. Kot je pojasnila direktorica agencije Pora, dr. Tatjana Fulder, so imeli lani s tem zelo veliko dela, dodatno se je postopek zavlekel še zaradi spremembe zakonodaje. Vendar pa je po desetletju prizadevanj zemljišča na območju nekdanjega mejnega prehoda občina nazadnje vendarle pridobila v svojo last, izdano je bilo že tudi gradbeno dovoljenje za načrtovana dela. Ob tem sta sedaj radgonski župan Anton Kampuš in Srečko Knuplež, direktor podjetja „Knuplež d.o.o." podpisala pogodbo o gradbenih delih na območju nekdanjega mejnega prehoda in carine na površini 6500 kvadratnih metrov. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je ob tem povedal, da si želijo urediti obrežje Mure, tako kot so to že storili na avstrijski strani, in da bodo vsi, ki pridejo v Slovenijo v Gornji Radgoni, ob vstopu čez mejno reko dobili odličen vtis. Izvajalec del Knuplež je v navzočnosti številnih gostov, med katerimi tudi župana Bad Radkersburga, mag. Jossefa Sommerja, obljubil da bodo dela izvedli kot to določa pogodba, torej pred iztekom letošnjega leta.

Med tem ko so v Bad Radkersburgu že lani uredili obmejno območje, so v Gornji Radgoni zamujali zaradi lastništva zemljišč ob Muri (lastnica je bila država), zdaj pa so le pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev promenade ob reki, zelenic, otroških igrišč, prostora za prireditve, sanitarije in razgledno ploščad. „Urediti želimo prostore za zadrževanje, da bo lahko vsak, ki pride v mesto, dobil, kar potrebuje, da se bo lahko sprehodil ob reki, imel možnost rekreacije, postanka v lokalu, kjer bo popil kavo ali kozarec dobrega radgonskega vina, in nakupa spominkov. Območje nekdanje carine bo urejeno z zelenimi površinami, omogočen bo tudi dostop do reke Mure, na kateri bo ploščad za počitek in prireditve. Pri delih bomo odstranili tudi betonski protipoplavni zid in ga po potrebi nadomestili s premičnim, mesti pa se že pripravljata za nadaljevanje projekta Skupaj v finančni perspektivi EU 2014-2020, in sicer naj bi projekt tekel po Muri navzgor", je med drugim dejal Kampuš.

Njegov kolega z druge strani Mure, mag. Josef Sommer pa je poudaril, da živo partnerstvo med mestoma priznavajo in spodbujajo EU, Slovenija in dežela Štajerska. Dodal je, da je vključitev Mure v življenje mest dobra za prebivalce na obeh straneh, saj jih bo to še bolj povezalo, ta prostor pa bo postal edinstven. Sommer razume, da pri nas izvedba projekta zaostaja za njimi, saj pravi, daj so oni na zemljiščih, ki so bila predmet ureditve, že imeli lastninsko pravico ali pravico uporabe, pridobiti zemljišče, pa naj bo od zasebnih lastnikov ali od organizacij, pa je veliko težje. Projekt Skupaj je vreden 2.060.000,00 evrov in traja 54 mesecev, končan bo do konca tega leta, partnerji pri njem pa so občina Gornja Radgona, občina Radgona ter Pora, razvojna agencija Gornja Radgona. Slovenski delež v višini 85 odstotkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, 10 odstotkov prispeva Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pet odstotkov pa Pora in Občina Gornja Radgona. Na avstrijski strani sta k evropskemu svoj denar primaknila še Urad štajerske deželne vlade (10 odstotkov) in občina Bad Radkersburg (5 odstotkov).

Kot je znano, na avstrijski strani so dela končali že lani. Preuredili so območje pred nekdanjo policijsko postajo, tako da to sedaj predstavlja nadaljevanje povezovanja mestnega jedra Bad Radkersburga s sosednjo Gornjo Radgono, omogočen je tudi sestop do reke in zadrževanje v neposredni bližini vode. Obnovili so še mestni park, ki povezuje tamkajšnje terme z mestnim jedrom in reko. Partnerji z obeh strani reke Mure so potrdili, da med strokovnimi službami iz obeh mest potekajo dogovarjanja o projektu Skupaj 2 za finančno obdobje 2014-2020, vendar konkretnih informacij o tem še ne dajejo. Fulderjeva je nakazala le, da se pogovarjajo o urejanju prostora ob Muri od mostu navzgor, v smeri proti Podgradu, šlo pa naj bi za velik projekt, ki bo imel tri manjše zrcalne projekte. Ti se ne bodo nanašali le na območje ob reki, temveč tudi na središči obeh mest in stari mestni jedri. Prebivalci obeh mest in občinske oblasti tudi še niso opustili želje po ponovni vzpostavitvi železniške povezave med mestoma, ki bi celotno območje povezovala z osrednjo Slovenijo oz. Avstrijo. Seveda naj bi v igri bil tudi kolesarko-pohodniški most, med športnima centroma v obeh mestih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Projekt Skupaj še bolj "oža Muro"