MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Cerar in Orban tudi o begunski krizi

 

Odnosi med državama nikoli niso bili boljši

Miro Cerar in Viktor OrbanLendava – V Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi je minuli petek zvečer potekala slovesnost ob 40. obletnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), ki sta se je udeležila tudi predsednika vlad Slovenije in Madžarske Miro Cerar in Viktor Orban. Predsednik PMSNS Ferenc Horvath je uvodoma povedal, da se v skupnosti ne želijo ukvarjati s preteklostjo, temveč aktivno sodelovati pri razvoju regije, saj brez gospodarskega razvoja in novih delovnih mest tudi manjšina ne more preživeti.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je izpostavil odlične medsebojne odnose med državama, ki ju po njegovih besedah povezuje tudi razvejeno sodelovanje na drugih področjih. Kot je še povedal, manjšine bogatijo slovensko družbo, zato si vlada prizadeva, da bi nadgradila manjšinsko zakonodajo, prav tako pa ni zmanjšala proračunskih sredstev za delovanje manjšin, oziroma jih bo prihodnje leto še povečala. Madžarski premier Viktor Orban se je v govoru med drugim posvetil begunski problematiki. Kot je povedal, so pred evropskimi voditelji težke in trde odločitve, če želijo ohraniti evropske in krščanske vrednote, ki jih po njegovem mnenju ogrožajo množice beguncev, ki prihajajo iz kulturno drugačnega okolja. »Če tega ne storimo, Evrope, za katero smo se borili, ne bo več.«
Cerar se je pred tem ločeno sestal s predstavniki PMSNS ter s predstavniki organizacij slovenske manjšine na Madžarskem. V pogovoru je pojasnil, da so vladni napori usmerjeni k zagotavljanju doslednega uresničevanja ustavnih in zakonskih določil ter določil ratificiranih mednarodnih dokumentov, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. PMSNS je sicer krovna organizacija madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1975 s ciljem ohranitve pomurske madžarske skupnosti, njenega maternega jezika in narodne zavesti. Sredstva za njeno delovanje se zagotavljajo iz državnih proračunov Slovenije in Madžarske. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji izreklo 6243 oseb, 7713 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Večina jih živi v petih prekmurskih občinah Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik.
Na slovesnosti so v kulturnem programu sodelovali: Ljudski pevci Dobronaki Nótázok, Ljudski pevci Muravidéki Nótázok, Prekmurski madžarski ljudski pevci, Citrarska skupina Új Muravidék, Folklorna skupina Muravidék, Folklorna skupina Motvarjevci, Folklorna skupina Kis Lindau, Lucija Šetar, plesalci DOŠ Genterovci, Endre Kardos, ter recitatorji (Péter Pál, Grega Ferenc, Jasna Bači, Krisztina Szőke).
Udeležba premierov obeh držav na slovesnosti je po besedah Cerarja odraz pomena, ki ga državi namenjata svojim narodnim manjšinam v zamejstvu. Skupaj moramo ubraniti Evropo, kot jo poznamo, pa je izpostavil Orban. Ob čestitkah PMSNS za štiri desetletja obstoja je slovenski premier v govoru poudaril, da oba naroda in državi kljub razlikam v jeziku povezujejo odlični dobrososedski odnosi in razvejano sodelovanje na številnih področjih. Pri tem je spomnil, da sta državi, ob zavedanju sprememb v Evropi, skupno pristopili k urejanju položaja obeh narodnih manjšin. „Njune pravice so urejene s sporazumom o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ta meddržavni sporazum iz leta 1992 je bil eden prvih tovrstnih sporazumov v novi Evropi, ki je nastajala po padcu berlinskega zidu, zato smo nanj upravičeno ponosni. Vlada v letošnjem proračunu ni zmanjšala sredstev za sofinanciranje obeh narodnih skupnosti in v letu 2016 načrtuje njihovo povišanje", je izpostavil Cerar.
Trenutno najbolj aktualnega vprašanja beguncev, proti katerim se je Madžarska zaščitila s postavitvijo ograje na meji s Srbijo in Hrvaško, se Cerar ni dotaknil. Je bil pa toliko bolj neposreden madžarski premier Orban. Potem ko je izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k ohranitvi madžarske skupnosti v Sloveniji, in slovenski državi, da ta prizadevanja podpira, je izpostavil skupno zgodovino tega danes obmejnega območja. „Veže nas več kot pa razdvaja. Evropska unija ima tu košček, ki se iz Bruslja morda slabše vidi, a se toliko bolj vidi iz Budimpešte in Ljubljane". Po Orbanovih besedah se na tem območju z migracijami znova piše zgodovina. „Več sto tisoč ljudi, ki so iz druge kulture, je že prestopilo naše meje in še več jih je pred pragom. Če tega ne bomo uspeli preprečiti, enostavno ne bo več takšne Evrope, za kakršno smo se toliko borili. Pred nami so zelo težke odločitve, za katere bomo odgovarjali ne le našim volivcem ampak tudi našim potomcem. Zato ne smemo oklevati ne v besedah ne v dejanjih", je dodal Orban, ki je izpostavil „krščanske korenine Evrope, zaradi katerih je bila ta vedno močna. Vsak Madžar, vsak Slovenec, vsak državljan Evrope je odgovoren za celotno Evropo. Veže nas preteklost, veže nas zdaj tudi skrb za skupno prihodnost. Od nas je odvisno, ali bomo trpeli zaradi tega v zgodovini ali pa bomo mi oblikovali zgodovino. V Srednji Evropi smo vsi mi že večkrat doživeli, da so brez nas odločali o nas. Zdaj pa želimo sami odločati o svoji usodi. Naučili smo se, kako je treba živeti in izkoristiti svobodo, ki smo si jo izborili", je madžarski premier, ki je izrazil pripravljenost pomagati Sloveniji, če potrebuje pomoč.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Cerar in Orban tudi o begunski krizi