Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Cerar in Orban tudi o begunski krizi

 

Odnosi med državama nikoli niso bili boljši

Miro Cerar in Viktor OrbanLendava – V Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi je minuli petek zvečer potekala slovesnost ob 40. obletnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), ki sta se je udeležila tudi predsednika vlad Slovenije in Madžarske Miro Cerar in Viktor Orban. Predsednik PMSNS Ferenc Horvath je uvodoma povedal, da se v skupnosti ne želijo ukvarjati s preteklostjo, temveč aktivno sodelovati pri razvoju regije, saj brez gospodarskega razvoja in novih delovnih mest tudi manjšina ne more preživeti.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je izpostavil odlične medsebojne odnose med državama, ki ju po njegovih besedah povezuje tudi razvejeno sodelovanje na drugih področjih. Kot je še povedal, manjšine bogatijo slovensko družbo, zato si vlada prizadeva, da bi nadgradila manjšinsko zakonodajo, prav tako pa ni zmanjšala proračunskih sredstev za delovanje manjšin, oziroma jih bo prihodnje leto še povečala. Madžarski premier Viktor Orban se je v govoru med drugim posvetil begunski problematiki. Kot je povedal, so pred evropskimi voditelji težke in trde odločitve, če želijo ohraniti evropske in krščanske vrednote, ki jih po njegovem mnenju ogrožajo množice beguncev, ki prihajajo iz kulturno drugačnega okolja. »Če tega ne storimo, Evrope, za katero smo se borili, ne bo več.«
Cerar se je pred tem ločeno sestal s predstavniki PMSNS ter s predstavniki organizacij slovenske manjšine na Madžarskem. V pogovoru je pojasnil, da so vladni napori usmerjeni k zagotavljanju doslednega uresničevanja ustavnih in zakonskih določil ter določil ratificiranih mednarodnih dokumentov, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. PMSNS je sicer krovna organizacija madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1975 s ciljem ohranitve pomurske madžarske skupnosti, njenega maternega jezika in narodne zavesti. Sredstva za njeno delovanje se zagotavljajo iz državnih proračunov Slovenije in Madžarske. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji izreklo 6243 oseb, 7713 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Večina jih živi v petih prekmurskih občinah Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik.
Na slovesnosti so v kulturnem programu sodelovali: Ljudski pevci Dobronaki Nótázok, Ljudski pevci Muravidéki Nótázok, Prekmurski madžarski ljudski pevci, Citrarska skupina Új Muravidék, Folklorna skupina Muravidék, Folklorna skupina Motvarjevci, Folklorna skupina Kis Lindau, Lucija Šetar, plesalci DOŠ Genterovci, Endre Kardos, ter recitatorji (Péter Pál, Grega Ferenc, Jasna Bači, Krisztina Szőke).
Udeležba premierov obeh držav na slovesnosti je po besedah Cerarja odraz pomena, ki ga državi namenjata svojim narodnim manjšinam v zamejstvu. Skupaj moramo ubraniti Evropo, kot jo poznamo, pa je izpostavil Orban. Ob čestitkah PMSNS za štiri desetletja obstoja je slovenski premier v govoru poudaril, da oba naroda in državi kljub razlikam v jeziku povezujejo odlični dobrososedski odnosi in razvejano sodelovanje na številnih področjih. Pri tem je spomnil, da sta državi, ob zavedanju sprememb v Evropi, skupno pristopili k urejanju položaja obeh narodnih manjšin. „Njune pravice so urejene s sporazumom o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ta meddržavni sporazum iz leta 1992 je bil eden prvih tovrstnih sporazumov v novi Evropi, ki je nastajala po padcu berlinskega zidu, zato smo nanj upravičeno ponosni. Vlada v letošnjem proračunu ni zmanjšala sredstev za sofinanciranje obeh narodnih skupnosti in v letu 2016 načrtuje njihovo povišanje", je izpostavil Cerar.
Trenutno najbolj aktualnega vprašanja beguncev, proti katerim se je Madžarska zaščitila s postavitvijo ograje na meji s Srbijo in Hrvaško, se Cerar ni dotaknil. Je bil pa toliko bolj neposreden madžarski premier Orban. Potem ko je izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k ohranitvi madžarske skupnosti v Sloveniji, in slovenski državi, da ta prizadevanja podpira, je izpostavil skupno zgodovino tega danes obmejnega območja. „Veže nas več kot pa razdvaja. Evropska unija ima tu košček, ki se iz Bruslja morda slabše vidi, a se toliko bolj vidi iz Budimpešte in Ljubljane". Po Orbanovih besedah se na tem območju z migracijami znova piše zgodovina. „Več sto tisoč ljudi, ki so iz druge kulture, je že prestopilo naše meje in še več jih je pred pragom. Če tega ne bomo uspeli preprečiti, enostavno ne bo več takšne Evrope, za kakršno smo se toliko borili. Pred nami so zelo težke odločitve, za katere bomo odgovarjali ne le našim volivcem ampak tudi našim potomcem. Zato ne smemo oklevati ne v besedah ne v dejanjih", je dodal Orban, ki je izpostavil „krščanske korenine Evrope, zaradi katerih je bila ta vedno močna. Vsak Madžar, vsak Slovenec, vsak državljan Evrope je odgovoren za celotno Evropo. Veže nas preteklost, veže nas zdaj tudi skrb za skupno prihodnost. Od nas je odvisno, ali bomo trpeli zaradi tega v zgodovini ali pa bomo mi oblikovali zgodovino. V Srednji Evropi smo vsi mi že večkrat doživeli, da so brez nas odločali o nas. Zdaj pa želimo sami odločati o svoji usodi. Naučili smo se, kako je treba živeti in izkoristiti svobodo, ki smo si jo izborili", je madžarski premier, ki je izrazil pripravljenost pomagati Sloveniji, če potrebuje pomoč.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Cerar in Orban tudi o begunski krizi