Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Cerar in Orban tudi o begunski krizi

 

Odnosi med državama nikoli niso bili boljši

Miro Cerar in Viktor OrbanLendava – V Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi je minuli petek zvečer potekala slovesnost ob 40. obletnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), ki sta se je udeležila tudi predsednika vlad Slovenije in Madžarske Miro Cerar in Viktor Orban. Predsednik PMSNS Ferenc Horvath je uvodoma povedal, da se v skupnosti ne želijo ukvarjati s preteklostjo, temveč aktivno sodelovati pri razvoju regije, saj brez gospodarskega razvoja in novih delovnih mest tudi manjšina ne more preživeti.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je izpostavil odlične medsebojne odnose med državama, ki ju po njegovih besedah povezuje tudi razvejeno sodelovanje na drugih področjih. Kot je še povedal, manjšine bogatijo slovensko družbo, zato si vlada prizadeva, da bi nadgradila manjšinsko zakonodajo, prav tako pa ni zmanjšala proračunskih sredstev za delovanje manjšin, oziroma jih bo prihodnje leto še povečala. Madžarski premier Viktor Orban se je v govoru med drugim posvetil begunski problematiki. Kot je povedal, so pred evropskimi voditelji težke in trde odločitve, če želijo ohraniti evropske in krščanske vrednote, ki jih po njegovem mnenju ogrožajo množice beguncev, ki prihajajo iz kulturno drugačnega okolja. »Če tega ne storimo, Evrope, za katero smo se borili, ne bo več.«
Cerar se je pred tem ločeno sestal s predstavniki PMSNS ter s predstavniki organizacij slovenske manjšine na Madžarskem. V pogovoru je pojasnil, da so vladni napori usmerjeni k zagotavljanju doslednega uresničevanja ustavnih in zakonskih določil ter določil ratificiranih mednarodnih dokumentov, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. PMSNS je sicer krovna organizacija madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1975 s ciljem ohranitve pomurske madžarske skupnosti, njenega maternega jezika in narodne zavesti. Sredstva za njeno delovanje se zagotavljajo iz državnih proračunov Slovenije in Madžarske. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji izreklo 6243 oseb, 7713 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Večina jih živi v petih prekmurskih občinah Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik.
Na slovesnosti so v kulturnem programu sodelovali: Ljudski pevci Dobronaki Nótázok, Ljudski pevci Muravidéki Nótázok, Prekmurski madžarski ljudski pevci, Citrarska skupina Új Muravidék, Folklorna skupina Muravidék, Folklorna skupina Motvarjevci, Folklorna skupina Kis Lindau, Lucija Šetar, plesalci DOŠ Genterovci, Endre Kardos, ter recitatorji (Péter Pál, Grega Ferenc, Jasna Bači, Krisztina Szőke).
Udeležba premierov obeh držav na slovesnosti je po besedah Cerarja odraz pomena, ki ga državi namenjata svojim narodnim manjšinam v zamejstvu. Skupaj moramo ubraniti Evropo, kot jo poznamo, pa je izpostavil Orban. Ob čestitkah PMSNS za štiri desetletja obstoja je slovenski premier v govoru poudaril, da oba naroda in državi kljub razlikam v jeziku povezujejo odlični dobrososedski odnosi in razvejano sodelovanje na številnih področjih. Pri tem je spomnil, da sta državi, ob zavedanju sprememb v Evropi, skupno pristopili k urejanju položaja obeh narodnih manjšin. „Njune pravice so urejene s sporazumom o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ta meddržavni sporazum iz leta 1992 je bil eden prvih tovrstnih sporazumov v novi Evropi, ki je nastajala po padcu berlinskega zidu, zato smo nanj upravičeno ponosni. Vlada v letošnjem proračunu ni zmanjšala sredstev za sofinanciranje obeh narodnih skupnosti in v letu 2016 načrtuje njihovo povišanje", je izpostavil Cerar.
Trenutno najbolj aktualnega vprašanja beguncev, proti katerim se je Madžarska zaščitila s postavitvijo ograje na meji s Srbijo in Hrvaško, se Cerar ni dotaknil. Je bil pa toliko bolj neposreden madžarski premier Orban. Potem ko je izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k ohranitvi madžarske skupnosti v Sloveniji, in slovenski državi, da ta prizadevanja podpira, je izpostavil skupno zgodovino tega danes obmejnega območja. „Veže nas več kot pa razdvaja. Evropska unija ima tu košček, ki se iz Bruslja morda slabše vidi, a se toliko bolj vidi iz Budimpešte in Ljubljane". Po Orbanovih besedah se na tem območju z migracijami znova piše zgodovina. „Več sto tisoč ljudi, ki so iz druge kulture, je že prestopilo naše meje in še več jih je pred pragom. Če tega ne bomo uspeli preprečiti, enostavno ne bo več takšne Evrope, za kakršno smo se toliko borili. Pred nami so zelo težke odločitve, za katere bomo odgovarjali ne le našim volivcem ampak tudi našim potomcem. Zato ne smemo oklevati ne v besedah ne v dejanjih", je dodal Orban, ki je izpostavil „krščanske korenine Evrope, zaradi katerih je bila ta vedno močna. Vsak Madžar, vsak Slovenec, vsak državljan Evrope je odgovoren za celotno Evropo. Veže nas preteklost, veže nas zdaj tudi skrb za skupno prihodnost. Od nas je odvisno, ali bomo trpeli zaradi tega v zgodovini ali pa bomo mi oblikovali zgodovino. V Srednji Evropi smo vsi mi že večkrat doživeli, da so brez nas odločali o nas. Zdaj pa želimo sami odločati o svoji usodi. Naučili smo se, kako je treba živeti in izkoristiti svobodo, ki smo si jo izborili", je madžarski premier, ki je izrazil pripravljenost pomagati Sloveniji, če potrebuje pomoč.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Politika Cerar in Orban tudi o begunski krizi