Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tako to delajo mladi radgonski baletniki

 

Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega navdušil Gornjo Radgono

HrestačVedno, ko na kakšni lokaciji v Gornji Radgoni ali okolici nastopijo učenci in učitelji Glasbene šole Gornja Radgona (GŠ GR), so dvorane prepolne, obiskovalci pa navdušeni. In čeprav mnogi ob vsakem tovrstnem dogodku ocenjujejo, da se več ne more doseči, in da je to maksimum, nas mladi glasbeniki in baletniki omenjene izobraževalne ustanove vedno znova prijetno presenetijo.

Tako je bilo tudi tokrat, ki je v izvedbi Baletnega oddelka GŠ GR, v Kulturnem domu Gornja Radgona potekala premiera baleta Petra Iljiča Čajkovskega: Hrestač. V božični pravljici in eni najbolj priljubljenih baletnih predstav sploh je sodelovalo skoraj 90 nastopajočih, 75 učencev glasbene šole, na odru pa se jim je pridružil še ducat staršev in učitelj nauka o glasbi. Za koreografijo in mentorstvo je poskrbela učiteljica baleta in znana baletna plesalka Ana Tina Petkovšek, ki je pred premiero povedala, da je bila priprava prve predstave velik izziv, tako za plesalce kot za ostale sodelujoče. Poleg tega, da je zgodba lepo stekla, pa so poskrbeli tudi za kostume in sceno. Pravljični balet v dveh dejanjih, ki predstavlja zgodbo o deklici Klari in pripetljajih na božični večer, ko otroci nestrpno pričakujejo obdarovanja, je v izvedbi Radgončanov navdušila vse prisotne.

Teh pa je istočasno v radgonskem kulturnem hramu, menda bilo največ hkrati. „Prisotnih je bilo okrog 450 ljudi in zanimanje za ponovitve je izjemno. Predstava je prijetno presenetila ter maksimalno navdušila vse, ki smo bili v dvorani. Premierni predstavi še sledijo, saj so že dogovorjene štiri ponovitve za učence in učitelje pomurskih osnovnih šol, v začetku februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku“, je bil ponosen ravnatelj GŠ GR Tomaž Polak.

Zgodba, I. dejanje

Prva slika: Praznični večer

Na božični večer Klara s svojo družino pričakuje goste. Ko pridejo, se prične zabava s plesom. Pridruži se jim še stric Drosselmeyer, ki s svojimi čarovnijami razveseli otroke pa tudi odrasle. Pripravi jim prav posebno darilo - lutkovno gledališče, kjer nastopijo francoske in črnske lutke. Otroci so zelo navdušeni. Stric Drosselmeyer podari Klari smešno lutko - Hrestača, ki so v resnici kleščice za orehe. Nagajivi Klarin bratec Hrestača po nesreči poškoduje, a Drosselmeyer s svojo čarovnijo takoj vse popravi. Klara nežno tolaži svojega prijateljčka in ga uspava.

Druga slika: Boj med Mišjim kraljem in Hrestačem

Noč je. Soba, v kateri stoji jelka, je kot začarana in polna skrivnosti. Klara premaga strah in se vrne po svojega Hrestača. Nenadoma se priplazijo miši, ki jih vodi Mišji kralj. Klara hoče zbežati, a ji ne uspe. Naenkrat se pojavi Drosselmeyer, ki s svojo čarovnijo spremeni lutko Hrestača v živega fanta. Hrabri mladenič napne svoje moči in uspešno preplaši miši; v tem drznem boju z mišmi mu pomagajo tudi svinčeni vojaki. Nazadnje se Hrestač spopade z Mišjim kraljem in ko Klara sprevidi, da prijatelju grozi nevarnost, zgrabi eno od daril ter ga zaluča v Mišjega kralja. Ko se ta obrne, ga Hrestač zabode. Žalostne miši odidejo, Klara steče k Hrestaču in…

Tretja slika: Zima

…soba se naenkrat spremeni v zimsko pokrajino. Pojavi se Snežna kraljica, ki Klaro in Hrestača pospremi k snežinkam, da z njimi zaplešeta. Nato ju Snežna kraljica odpelje v kraljestvo slaščic.

II. dejanje:

Klara in Hrestač sta prispela v kraljestvo slaščic. Pred njima se zvrstijo kitajski ples, arabski ples, cvetlični valček in ruski ples. Tudi Klara zapleše. Jutro je. Božična noč je mimo. Skupaj z njo sta izginili magična moč in Klarine sanje. Znova je doma, utrujena od vznemirljivega dogajanja. Tudi oče ji pripoveduje, da je le sanjala. Pospremi jo v posteljo, a deklica se vrne v sobo. Tam zagleda Hrestača. Morda pa le niso bile samo sanje.

Vloge, I. dejanje, Prva slika: Praznični večer

Klara: Veronika Poštrak; Drosselmeyer: Nika Jelenc; Klarin brat: David Jakič; Otroci: Patricija Hari, Špela Hanžel, Romina Kotnik Rajh, Amanda Kaučič Rajšp, Živa Galuf, Chiara Nidorfer, Nika Zala Fras, Brina Cotič, Alja Kraupner, Aneja Kralj; Francoski lutki: Nina Rajh, Kaja Blažka Žnuderl; Črnski lutki: Nastja Felkar, Tajda Hedžet; Služkinje: Urška Maruško, Mateja Satler, Katarina Farkaš; Butler: Andrej Tibaut; Starši učencev baleta. Druga slika: Boj med Mišjim kraljem in Hrestačem: Hrestač: Maks Srt; Mišji kralj: Julija Stajnko; Dve veliki miši: Šana Dolamič, Kaja Čeh; Male miši: Enja Ritonja, Alma Ketiš, Alja Zorko, Lara Čeh, Lana Vukan, Alina Drobec, Špela Toplak, Klara Pajmon, Klara Kous, Anja Kurbus; Pehota: Maja Regoršek, Lana Fulder, Kaja Lovrec, Julija Paldauf, Špela Žitek, Eva Farkaš. Tretja slika: Zima: Snežna Kraljica: Rahela Šalamun; Snežinke: Mateja Satler, Neja Orgolič, Taša Benko, Katarina Farkaš, Urška Maruško, Klara Korotaj; Male snežinke: Sanja Benko, Maša Hovnik Husar, Lana Križman Erlih, Lara Lehko, Stella Gloria Lorenčič Mulec, Mia Miholič, Eva Mlinarič, Sely Obal, Ronja Slavič, Eva Stajnko, Nuša Vrbančič, Pia Vukovič, Urša Žitek, Julija Fridau, Lia Banfi, Ema Leben, Nika Nemec.

Vloge, II. dejanje: Kitajski ples: Maja Regoršek, Lana Fulder, Kaja Lovrec, Julija Paldauf, Špela Žitek, Eva Farkaš, Julija Stajnko, Kaja Čeh, Šana Dolamič; Ruski ples: Nastja Felkar, Tajda Hedžet, Maja Vrečič Tivadar, Tjaša Gaševič, Jerneja Lipič; Arabski ples: Ivana Pintarič (solo), Katarina Farkaš, (Lina Plohl), Neja Orgolič, Tjaša Kociper, Taša Benko; Cvetlični valček: Sara Baghrizabehi, Tanja Holc, Nika Kampuš, Kaja Koren, Tjaša Gabrovec, Kaja Blažka Žnuderl, Tjaša Gaševič, Nina Rajh, Martina Kolbl, Jerneja Lipič, Nina Klement.

Scenografinja: Daniela Šedivy; Oblikovalec luči: Davorin Zamuda; Kostumografinja: Studio Tossima; Moderatorka: Kaja Smogavec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Tako to delajo mladi radgonski baletniki