Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komedija Žalujoči ostali

 

Zadnja premiera Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici na starih odrskih deskah

Predstava Žalujoči ostaliLjubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je v petek premierno nastopilo s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali. Ponovitev predstave ob materinskem dnevu je bila dobrodelne narave, saj je društvo zbrane prostovoljne prispevke namenilo za Karitas.

»Žalujoči ostali« so se v režiji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju, slišati je bilo mogoče veliko starinskih prleških besed, ki so do danes že in še izginjajo iz rabe. Roman Marič je tudi avtor prevoda dramskega besedila iz srbskega jezika in avtor priredbe. Besedilo enega največjih srbskih komediografov, ki še vedno ni uradno prevedeno v slovenski knjižni jezik, mu je uspelo odlično prestaviti iz srbskega pravoslavnega kulturnega konteksta prve polovice prejšnjega stoletja v slovensko oz. ožje prleško okolje v približno tisti čas, ko je delo nastalo.

S petkovo premiero in ponovitvijo predstave ob materinskem dnevu je jurjovško Ljubiteljsko dramsko društvo zaključilo delovanje v stari dvorani. Ko so se po koncu tretjega dejanja zagrnile zavese, so se zagrnile zadnjič, »igralci so se v tej dvorani zadnjič priklonili svojim gledalcem«, je povedala predsednica društva Sonja Karlo, ki se je po predstavi tudi zahvalila režiserju Romanu Mariču, »da se jim je uspelo skupaj z njim tako dobro posloviti od prostorov stare kinodvorane.«

V 65-ih letih se je na tem odru zvrstilo več kot 40 premier domačega društva. Ponovitev in gostovanj je bilo v vseh teh letih vsaj petkrat toliko. Dvorana, čeprav v ne najboljšem stanju, je bila domača generacijam ljubiteljskih igralcev, tudi tem, ki so se v njej kot »Žalujoči ostali včeraj zadnjič priklonili svojemu občinstvu.«

Žalujoče ostale je v srbskem jeziku leta 2011 kot gostujočo predstavo v Kopru uprizorilo Narodno gledališče iz Niša, v slovenskem jeziku pa so jih prav tako lani do sedaj edini predstavili Gledališko društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici se s ponosom pridružuje repertoarju uprizoritev te Nušičeve komedije v Sloveniji.

Žalujoči ostali je ena redkih Nušičevih komedij, ki ni politično obarvana. Besedilo je avtor napisal leta 1934, štiri leta pred smrtjo. V tem času so pri nas dramska dela ustvarjali Bratko Kreft (njegova komedija Kreature je iz istega leta kot Žalujoči ostali), Ferdo Kozak in Ivan Potrč. Slovenci smo v tistem obdobju živeli v Kraljevini Jugoslaviji, leta 1929 uvedena šestojanuarska diktatura ni uredila političnih razmer, v katerih so prevladovali nacionalni boji in politična ter finančna korupcija. Velikosrbski politiki so diktaturo izrabili za utrditev svoje hegemonije, kar vse se zrcali v Nušičevih politično obarvanih dramskih tekstih, ki so prav zaradi vseprisotne korupcije aktualni še danes in jih igrajo tako profesionalna gledališča kot amaterske skupine.

S čim pa Žalujoči ostali nagovarjajo gledalce, da je tekst skoraj osemdeset let po nastanku še vedno vreden uprizoritve in predstava ogleda. Dramsko besedilo nam na še vedno aktualen način prikaže, da človeška pokvarjenost ob delitvi dediščine ne pozna meja. Ambicije posameznikov podedovati nasledstvo, denar in imetje so stalna tema književnosti, Žalujoči ostali privlečejo na dan vse še tako daljne sorodstvene vezi, vsi vedo povedati o pokojniku samo dobro in vsi upajo na delež pri dediščini. Ko pa jim dediščina spolzi med prsti, izgine tudi njihovo spoštovanje do pokojnika …

Branislav Nušić je tudi utemeljitelj moderne srbske retorike, nekaj njegovih citatov:

»Vsaka ženska je igralka, čim manj se to opazi, tem večja igralka je.«

»V drugi ljubezni se človek počuti kot bi ponavljal razred. Vse stvari so mu nekam znane, a nikoli ni prepričan, ali bo opravil izpit.«

»Na odru suflerji pogosto rešujejo situacije, v resničnem življenju pa jih otežujejo.«

»Jurjovške gledališčnike« si boste v vlogi Žalujočih ostalih lahko znova ogledali v četrtek, 29. 3. 2012, ob 19.30 na območnem Linhartovem srečanju v Domu kulture v Gornji Radgoni.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Komedija Žalujoči ostali