Biserno poroko sta obhajala zakonca Neuvirt iz Pesnice pri Mariboru

Biserna poroka NeuvirtČeprav je bil Anton, ki so ga mnogi klicali Tone, Neuvirt, Pesničan, ga pozna veliko širši ljudi na severovzhodu držve. Poznajo ga predvsem po njegovi glasbeni skupini Neuvirtova pihalna godba, s katero je nastopal na številnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Najbolj ga poznajo po igranju na novih mašah ali primicijah in igranju v cerkvah ob slovesnih dogodkih, žegnanjih ali večjih cerkvenih praznikih. Ko so zaigrali Neuvitrovi muzikanti, tako so ljudje rekli, so bile cerkve nabito polne. Njihova glasba pa je globoko odmevala v akustičnih prostorih cerkva.

Slavni glasbenik Tone in njegova Ana obeležila 60 let poroke

Viktor Zemljič s svojo salamo najbolj prepričal komisijo

23. Pomurska salamiadaV deželi treh src, v Radencih in okolici, je vse bilo v znamenju tradicionalne, sedaj že 23. Pomurske salamiade „Radenci 2019". Prireditev, ki se je v soboto, z razglasitvijo rezultatov in posebno slovesnostjo zaključila v restavraciji hotela Radin v Radencih, je ob podpori prijateljev in poslovnih partnerjev, pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom Karmen Žibret Kavčič, Viktorja Zamuda, Emila Šmida, Franca Šadla, Dejana Beriča... Vse skupaj se je začelo že sredi tedna, ko so v gostišču Erinox v Radencih, zbirali vzorce, naslednji dan je v hotelu Izvir potekalo ocenjevanje, nato pa še v soboto, posebna prireditev z razglasitvijo rezultatov, na kateri se je poleg tekmovalcev in njihovih svojcev udeležilo veliko drugih obiskovalcev. Vsi so lahko brezplačno poskusili ocenjene salame, ter se malo pozabavali. Za prijeten večer so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Grajana, ter ansambel Štrk...

Na 23. pomurski salamiadi sodelovalo 45 izdelovalcev salam z 59 vzorci

Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komedija Žalujoči ostali

 

Zadnja premiera Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici na starih odrskih deskah

Predstava Žalujoči ostaliLjubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je v petek premierno nastopilo s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali. Ponovitev predstave ob materinskem dnevu je bila dobrodelne narave, saj je društvo zbrane prostovoljne prispevke namenilo za Karitas.

»Žalujoči ostali« so se v režiji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju, slišati je bilo mogoče veliko starinskih prleških besed, ki so do danes že in še izginjajo iz rabe. Roman Marič je tudi avtor prevoda dramskega besedila iz srbskega jezika in avtor priredbe. Besedilo enega največjih srbskih komediografov, ki še vedno ni uradno prevedeno v slovenski knjižni jezik, mu je uspelo odlično prestaviti iz srbskega pravoslavnega kulturnega konteksta prve polovice prejšnjega stoletja v slovensko oz. ožje prleško okolje v približno tisti čas, ko je delo nastalo.

S petkovo premiero in ponovitvijo predstave ob materinskem dnevu je jurjovško Ljubiteljsko dramsko društvo zaključilo delovanje v stari dvorani. Ko so se po koncu tretjega dejanja zagrnile zavese, so se zagrnile zadnjič, »igralci so se v tej dvorani zadnjič priklonili svojim gledalcem«, je povedala predsednica društva Sonja Karlo, ki se je po predstavi tudi zahvalila režiserju Romanu Mariču, »da se jim je uspelo skupaj z njim tako dobro posloviti od prostorov stare kinodvorane.«

V 65-ih letih se je na tem odru zvrstilo več kot 40 premier domačega društva. Ponovitev in gostovanj je bilo v vseh teh letih vsaj petkrat toliko. Dvorana, čeprav v ne najboljšem stanju, je bila domača generacijam ljubiteljskih igralcev, tudi tem, ki so se v njej kot »Žalujoči ostali včeraj zadnjič priklonili svojemu občinstvu.«

Žalujoče ostale je v srbskem jeziku leta 2011 kot gostujočo predstavo v Kopru uprizorilo Narodno gledališče iz Niša, v slovenskem jeziku pa so jih prav tako lani do sedaj edini predstavili Gledališko društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici se s ponosom pridružuje repertoarju uprizoritev te Nušičeve komedije v Sloveniji.

Žalujoči ostali je ena redkih Nušičevih komedij, ki ni politično obarvana. Besedilo je avtor napisal leta 1934, štiri leta pred smrtjo. V tem času so pri nas dramska dela ustvarjali Bratko Kreft (njegova komedija Kreature je iz istega leta kot Žalujoči ostali), Ferdo Kozak in Ivan Potrč. Slovenci smo v tistem obdobju živeli v Kraljevini Jugoslaviji, leta 1929 uvedena šestojanuarska diktatura ni uredila političnih razmer, v katerih so prevladovali nacionalni boji in politična ter finančna korupcija. Velikosrbski politiki so diktaturo izrabili za utrditev svoje hegemonije, kar vse se zrcali v Nušičevih politično obarvanih dramskih tekstih, ki so prav zaradi vseprisotne korupcije aktualni še danes in jih igrajo tako profesionalna gledališča kot amaterske skupine.

S čim pa Žalujoči ostali nagovarjajo gledalce, da je tekst skoraj osemdeset let po nastanku še vedno vreden uprizoritve in predstava ogleda. Dramsko besedilo nam na še vedno aktualen način prikaže, da človeška pokvarjenost ob delitvi dediščine ne pozna meja. Ambicije posameznikov podedovati nasledstvo, denar in imetje so stalna tema književnosti, Žalujoči ostali privlečejo na dan vse še tako daljne sorodstvene vezi, vsi vedo povedati o pokojniku samo dobro in vsi upajo na delež pri dediščini. Ko pa jim dediščina spolzi med prsti, izgine tudi njihovo spoštovanje do pokojnika …

Branislav Nušić je tudi utemeljitelj moderne srbske retorike, nekaj njegovih citatov:

»Vsaka ženska je igralka, čim manj se to opazi, tem večja igralka je.«

»V drugi ljubezni se človek počuti kot bi ponavljal razred. Vse stvari so mu nekam znane, a nikoli ni prepričan, ali bo opravil izpit.«

»Na odru suflerji pogosto rešujejo situacije, v resničnem življenju pa jih otežujejo.«

»Jurjovške gledališčnike« si boste v vlogi Žalujočih ostalih lahko znova ogledali v četrtek, 29. 3. 2012, ob 19.30 na območnem Linhartovem srečanju v Domu kulture v Gornji Radgoni.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Komedija Žalujoči ostali