„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komedija Žalujoči ostali

 

Zadnja premiera Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici na starih odrskih deskah

Predstava Žalujoči ostaliLjubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je v petek premierno nastopilo s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali. Ponovitev predstave ob materinskem dnevu je bila dobrodelne narave, saj je društvo zbrane prostovoljne prispevke namenilo za Karitas.

»Žalujoči ostali« so se v režiji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju, slišati je bilo mogoče veliko starinskih prleških besed, ki so do danes že in še izginjajo iz rabe. Roman Marič je tudi avtor prevoda dramskega besedila iz srbskega jezika in avtor priredbe. Besedilo enega največjih srbskih komediografov, ki še vedno ni uradno prevedeno v slovenski knjižni jezik, mu je uspelo odlično prestaviti iz srbskega pravoslavnega kulturnega konteksta prve polovice prejšnjega stoletja v slovensko oz. ožje prleško okolje v približno tisti čas, ko je delo nastalo.

S petkovo premiero in ponovitvijo predstave ob materinskem dnevu je jurjovško Ljubiteljsko dramsko društvo zaključilo delovanje v stari dvorani. Ko so se po koncu tretjega dejanja zagrnile zavese, so se zagrnile zadnjič, »igralci so se v tej dvorani zadnjič priklonili svojim gledalcem«, je povedala predsednica društva Sonja Karlo, ki se je po predstavi tudi zahvalila režiserju Romanu Mariču, »da se jim je uspelo skupaj z njim tako dobro posloviti od prostorov stare kinodvorane.«

V 65-ih letih se je na tem odru zvrstilo več kot 40 premier domačega društva. Ponovitev in gostovanj je bilo v vseh teh letih vsaj petkrat toliko. Dvorana, čeprav v ne najboljšem stanju, je bila domača generacijam ljubiteljskih igralcev, tudi tem, ki so se v njej kot »Žalujoči ostali včeraj zadnjič priklonili svojemu občinstvu.«

Žalujoče ostale je v srbskem jeziku leta 2011 kot gostujočo predstavo v Kopru uprizorilo Narodno gledališče iz Niša, v slovenskem jeziku pa so jih prav tako lani do sedaj edini predstavili Gledališko društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici se s ponosom pridružuje repertoarju uprizoritev te Nušičeve komedije v Sloveniji.

Žalujoči ostali je ena redkih Nušičevih komedij, ki ni politično obarvana. Besedilo je avtor napisal leta 1934, štiri leta pred smrtjo. V tem času so pri nas dramska dela ustvarjali Bratko Kreft (njegova komedija Kreature je iz istega leta kot Žalujoči ostali), Ferdo Kozak in Ivan Potrč. Slovenci smo v tistem obdobju živeli v Kraljevini Jugoslaviji, leta 1929 uvedena šestojanuarska diktatura ni uredila političnih razmer, v katerih so prevladovali nacionalni boji in politična ter finančna korupcija. Velikosrbski politiki so diktaturo izrabili za utrditev svoje hegemonije, kar vse se zrcali v Nušičevih politično obarvanih dramskih tekstih, ki so prav zaradi vseprisotne korupcije aktualni še danes in jih igrajo tako profesionalna gledališča kot amaterske skupine.

S čim pa Žalujoči ostali nagovarjajo gledalce, da je tekst skoraj osemdeset let po nastanku še vedno vreden uprizoritve in predstava ogleda. Dramsko besedilo nam na še vedno aktualen način prikaže, da človeška pokvarjenost ob delitvi dediščine ne pozna meja. Ambicije posameznikov podedovati nasledstvo, denar in imetje so stalna tema književnosti, Žalujoči ostali privlečejo na dan vse še tako daljne sorodstvene vezi, vsi vedo povedati o pokojniku samo dobro in vsi upajo na delež pri dediščini. Ko pa jim dediščina spolzi med prsti, izgine tudi njihovo spoštovanje do pokojnika …

Branislav Nušić je tudi utemeljitelj moderne srbske retorike, nekaj njegovih citatov:

»Vsaka ženska je igralka, čim manj se to opazi, tem večja igralka je.«

»V drugi ljubezni se človek počuti kot bi ponavljal razred. Vse stvari so mu nekam znane, a nikoli ni prepričan, ali bo opravil izpit.«

»Na odru suflerji pogosto rešujejo situacije, v resničnem življenju pa jih otežujejo.«

»Jurjovške gledališčnike« si boste v vlogi Žalujočih ostalih lahko znova ogledali v četrtek, 29. 3. 2012, ob 19.30 na območnem Linhartovem srečanju v Domu kulture v Gornji Radgoni.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Komedija Žalujoči ostali