Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Žalujoči ostali" tudi v Gornji Radgoni

 

»Žalujoči ostali« nastopili na Območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni

Žalujoči ostaliGledališka zasedba Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici se je na območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni predstavila s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali (Ožalošćena porodica).

Srečanje, ki ga je finančno omogočila Občina Gornja Radgona, poteka vsako leto pod okriljem območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Gornja Radgona v koordinaciji Simone Pirc Katalinič. Območnim bodo sledila še regijska srečanja, ki bodo svoj epilog dobila na državnem, letos že 51. Linhartovem srečanju – Festivalu gledaliških skupin Slovenije 2012, ki bo septembra potekal v Postojni.

»Žalujoči ostali« so se v režijski interpretaciji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju. Avtorju prevoda in priredbe Romanu Mariču ter igralski zasedbi je uspelo v nekoliko starejši različici prleškega dialekta obdržati vse drobce skozi celotno besedilo prevladujoče verbalne komike, ki jih je Nušić kot utemeljitelj moderne srbske retorike, v tem svojem poznem dramskem delu mojstrsko izpeljal. Svojevrsten interpretacijski izziv je režiserju predstavljala tudi prestavitev besedila, ki je nastalo v pravoslavnem kulturnem kontekstu v času pred začetkom 2. svetovne vojne, v slovensko oz. ožje prleško okolje prve polovice prejšnjega stoletja.

Milan Nekrep, predsednik sveta OI JSKD Gornja Radgona je podelitev priznanja Ljubiteljskemu dramskemu društvu pospremil z naslednjimi besedami: »Veseli nas, da imamo pri Svetem Juriju tako uspešne in delovne gledališčnike, ki iz leta v leto prihajajo na srečanja gledaliških skupin in presenečajo z novimi idejami.«

Predstavo je spremljala tudi strokovna spremljevalka Mojca Redjko, direktorica in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Maribor. V svoji oceni se je pohvalno izrazila do vseh nastopajočih, kot zelo uspešno je ocenila celotno predstavo, pohvalila je tudi funkcionalnost scenske postavitve in domiselnost le-te ter tudi odločitev za izvedbo komedije v prleškem dialektu. Da je igralski ansambel res homogeno in usklajeno nastopil, so potrdile tudi povratne informacije občinstva, med katerim je bil tudi Alojz Domnik režiser iz KD Cirkulane, ki je ob koncu tako strnil svoje vtise o predstavi: »Vidi se, kako se igralci dobro čutijo. Skupaj dihajo.«

Besede režiserja Romana Mariča, so dale igralsko-tehnični zasedbi dodatno motivacijo za delo naprej: »Z igralci smo z veliko truda, odrekanja, medsebojne pomoči in spodbujanja ustvarili lepo gledališko predstavo, na katero smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni. Moram priznati, da je to najboljša predstava v moji režiserski karieri, za kar gre velika zahvala igralcem, ki so moje ideje razumeli, dodali zraven še kakšno svojo in mi tako pomagali na oder postaviti predstavo, kakršno smo si želeli.«

Slovenska profesionalna gledališča se v večji meri odločajo za uprizoritve Nušićevih politično angažiranih komedij, pred tremi leti je Slovensko narodno gledališče Nova Gorica uprizorilo Gospo ministrico. Žalujoči ostali so do sedaj, morda tudi zaradi tega, ker še vedno nimamo uradnega prevoda v slovenski knjižni jezik, na domačih tleh doživeli malo uprizoritev. Leta 2011 so jih predstavili Gledališko društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. V Gledališču Koper jih je kot gostujočo predstavo v izvirniku uprizorilo Narodno gledališče iz Niša.

V slovenskem zamejstvu je »Žalujoče« leta 1997 na oder postavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta.

Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici z režiserjem Romanom Maričem želi to izvrstno, predvsem na besedni in tudi situacijski komiki temelječe besedilo, ki je s strani domačih profesionalnih gledališč nekako prezrto, ponuditi v ogled čim širšemu krogu gledalcev. Komedija, s prepričljivo aktualnostjo tudi v sodobnem družbenem kontekstu, na satiričen način smeši »večne« moralne človeške napake in slabosti, kot je pohlep po dediščini, posameznikovo nezakonito okoriščanje in moralno sprevrženost …

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave "Žalujoči ostali" tudi v Gornji Radgoni