V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Žalujoči ostali" tudi v Gornji Radgoni

 

»Žalujoči ostali« nastopili na Območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni

Žalujoči ostaliGledališka zasedba Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici se je na območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni predstavila s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali (Ožalošćena porodica).

Srečanje, ki ga je finančno omogočila Občina Gornja Radgona, poteka vsako leto pod okriljem območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Gornja Radgona v koordinaciji Simone Pirc Katalinič. Območnim bodo sledila še regijska srečanja, ki bodo svoj epilog dobila na državnem, letos že 51. Linhartovem srečanju – Festivalu gledaliških skupin Slovenije 2012, ki bo septembra potekal v Postojni.

»Žalujoči ostali« so se v režijski interpretaciji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju. Avtorju prevoda in priredbe Romanu Mariču ter igralski zasedbi je uspelo v nekoliko starejši različici prleškega dialekta obdržati vse drobce skozi celotno besedilo prevladujoče verbalne komike, ki jih je Nušić kot utemeljitelj moderne srbske retorike, v tem svojem poznem dramskem delu mojstrsko izpeljal. Svojevrsten interpretacijski izziv je režiserju predstavljala tudi prestavitev besedila, ki je nastalo v pravoslavnem kulturnem kontekstu v času pred začetkom 2. svetovne vojne, v slovensko oz. ožje prleško okolje prve polovice prejšnjega stoletja.

Milan Nekrep, predsednik sveta OI JSKD Gornja Radgona je podelitev priznanja Ljubiteljskemu dramskemu društvu pospremil z naslednjimi besedami: »Veseli nas, da imamo pri Svetem Juriju tako uspešne in delovne gledališčnike, ki iz leta v leto prihajajo na srečanja gledaliških skupin in presenečajo z novimi idejami.«

Predstavo je spremljala tudi strokovna spremljevalka Mojca Redjko, direktorica in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Maribor. V svoji oceni se je pohvalno izrazila do vseh nastopajočih, kot zelo uspešno je ocenila celotno predstavo, pohvalila je tudi funkcionalnost scenske postavitve in domiselnost le-te ter tudi odločitev za izvedbo komedije v prleškem dialektu. Da je igralski ansambel res homogeno in usklajeno nastopil, so potrdile tudi povratne informacije občinstva, med katerim je bil tudi Alojz Domnik režiser iz KD Cirkulane, ki je ob koncu tako strnil svoje vtise o predstavi: »Vidi se, kako se igralci dobro čutijo. Skupaj dihajo.«

Besede režiserja Romana Mariča, so dale igralsko-tehnični zasedbi dodatno motivacijo za delo naprej: »Z igralci smo z veliko truda, odrekanja, medsebojne pomoči in spodbujanja ustvarili lepo gledališko predstavo, na katero smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni. Moram priznati, da je to najboljša predstava v moji režiserski karieri, za kar gre velika zahvala igralcem, ki so moje ideje razumeli, dodali zraven še kakšno svojo in mi tako pomagali na oder postaviti predstavo, kakršno smo si želeli.«

Slovenska profesionalna gledališča se v večji meri odločajo za uprizoritve Nušićevih politično angažiranih komedij, pred tremi leti je Slovensko narodno gledališče Nova Gorica uprizorilo Gospo ministrico. Žalujoči ostali so do sedaj, morda tudi zaradi tega, ker še vedno nimamo uradnega prevoda v slovenski knjižni jezik, na domačih tleh doživeli malo uprizoritev. Leta 2011 so jih predstavili Gledališko društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. V Gledališču Koper jih je kot gostujočo predstavo v izvirniku uprizorilo Narodno gledališče iz Niša.

V slovenskem zamejstvu je »Žalujoče« leta 1997 na oder postavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta.

Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici z režiserjem Romanom Maričem želi to izvrstno, predvsem na besedni in tudi situacijski komiki temelječe besedilo, ki je s strani domačih profesionalnih gledališč nekako prezrto, ponuditi v ogled čim širšemu krogu gledalcev. Komedija, s prepričljivo aktualnostjo tudi v sodobnem družbenem kontekstu, na satiričen način smeši »večne« moralne človeške napake in slabosti, kot je pohlep po dediščini, posameznikovo nezakonito okoriščanje in moralno sprevrženost …

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave "Žalujoči ostali" tudi v Gornji Radgoni