Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Žalujoči ostali" tudi v Gornji Radgoni

 

»Žalujoči ostali« nastopili na Območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni

Žalujoči ostaliGledališka zasedba Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici se je na območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni predstavila s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali (Ožalošćena porodica).

Srečanje, ki ga je finančno omogočila Občina Gornja Radgona, poteka vsako leto pod okriljem območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Gornja Radgona v koordinaciji Simone Pirc Katalinič. Območnim bodo sledila še regijska srečanja, ki bodo svoj epilog dobila na državnem, letos že 51. Linhartovem srečanju – Festivalu gledaliških skupin Slovenije 2012, ki bo septembra potekal v Postojni.

»Žalujoči ostali« so se v režijski interpretaciji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju. Avtorju prevoda in priredbe Romanu Mariču ter igralski zasedbi je uspelo v nekoliko starejši različici prleškega dialekta obdržati vse drobce skozi celotno besedilo prevladujoče verbalne komike, ki jih je Nušić kot utemeljitelj moderne srbske retorike, v tem svojem poznem dramskem delu mojstrsko izpeljal. Svojevrsten interpretacijski izziv je režiserju predstavljala tudi prestavitev besedila, ki je nastalo v pravoslavnem kulturnem kontekstu v času pred začetkom 2. svetovne vojne, v slovensko oz. ožje prleško okolje prve polovice prejšnjega stoletja.

Milan Nekrep, predsednik sveta OI JSKD Gornja Radgona je podelitev priznanja Ljubiteljskemu dramskemu društvu pospremil z naslednjimi besedami: »Veseli nas, da imamo pri Svetem Juriju tako uspešne in delovne gledališčnike, ki iz leta v leto prihajajo na srečanja gledaliških skupin in presenečajo z novimi idejami.«

Predstavo je spremljala tudi strokovna spremljevalka Mojca Redjko, direktorica in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Maribor. V svoji oceni se je pohvalno izrazila do vseh nastopajočih, kot zelo uspešno je ocenila celotno predstavo, pohvalila je tudi funkcionalnost scenske postavitve in domiselnost le-te ter tudi odločitev za izvedbo komedije v prleškem dialektu. Da je igralski ansambel res homogeno in usklajeno nastopil, so potrdile tudi povratne informacije občinstva, med katerim je bil tudi Alojz Domnik režiser iz KD Cirkulane, ki je ob koncu tako strnil svoje vtise o predstavi: »Vidi se, kako se igralci dobro čutijo. Skupaj dihajo.«

Besede režiserja Romana Mariča, so dale igralsko-tehnični zasedbi dodatno motivacijo za delo naprej: »Z igralci smo z veliko truda, odrekanja, medsebojne pomoči in spodbujanja ustvarili lepo gledališko predstavo, na katero smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni. Moram priznati, da je to najboljša predstava v moji režiserski karieri, za kar gre velika zahvala igralcem, ki so moje ideje razumeli, dodali zraven še kakšno svojo in mi tako pomagali na oder postaviti predstavo, kakršno smo si želeli.«

Slovenska profesionalna gledališča se v večji meri odločajo za uprizoritve Nušićevih politično angažiranih komedij, pred tremi leti je Slovensko narodno gledališče Nova Gorica uprizorilo Gospo ministrico. Žalujoči ostali so do sedaj, morda tudi zaradi tega, ker še vedno nimamo uradnega prevoda v slovenski knjižni jezik, na domačih tleh doživeli malo uprizoritev. Leta 2011 so jih predstavili Gledališko društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. V Gledališču Koper jih je kot gostujočo predstavo v izvirniku uprizorilo Narodno gledališče iz Niša.

V slovenskem zamejstvu je »Žalujoče« leta 1997 na oder postavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta.

Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici z režiserjem Romanom Maričem želi to izvrstno, predvsem na besedni in tudi situacijski komiki temelječe besedilo, ki je s strani domačih profesionalnih gledališč nekako prezrto, ponuditi v ogled čim širšemu krogu gledalcev. Komedija, s prepričljivo aktualnostjo tudi v sodobnem družbenem kontekstu, na satiričen način smeši »večne« moralne človeške napake in slabosti, kot je pohlep po dediščini, posameznikovo nezakonito okoriščanje in moralno sprevrženost …

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave "Žalujoči ostali" tudi v Gornji Radgoni