V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

6. festival skečev Prefrigani zgrebaš

 

Letošnje priznanje so za najboljšo predstavo po oceni strokovne komisije prejeli Doj pretočeni Prleki

Doj pretočeni PrlekiV Pečarovcih, vasi na Goričkem, ki je še danes znana po lončarstvu in lanarstvu, je 18. in 19. maja potekal 6. festival skečev Prefrigani zgrebaš, ki ga je organiziralo Turistično kulturno športno društvo Pečarovci (TKŠD Pečarovci) letos prvič v sodelovanju s Festivalom narečne književnosti Dialekta 2012.

Strokovna komisija (Valentina Novak, Branko Pintarič, Ivanka Huber) je kot najboljšo ocenila predstavo Pri doktori skupine Doj pretočeni Prleki, v kateri je v vlogi pacienta nastopil Roman Marič (Pepek z brega), zdravnika je odigral Bojan Šulek, medicinsko sestro pa Sonja Karlo: Pepek z brega se opirajoč na palico, ki je sploh ne potrebuje, ker ga v resnici ne pesti nobena prava bolezen, napoti do svojega zdravnika, ki ga med delovnim časom ni v ordinaciji, ker ravno v tem trenutku ordinira nekje na terenu. V ordinacijo vstopi ravno takrat, ko je sestra zakopana v brezdelje … Vrne se tudi zdravnik, ki je povrh vsega še podkupljiv in »bolniku« uredi vse potrebno za neupravičeno invalidsko upokojitev …


Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh majskih večerih v Pečarovcih lahko ogledali 12 skečev z najrazličnejšo predstavljeno tematiko, od razočaranih gospodinj, prigod pri pouku, trgovskih spretnostih, obisku zdravnika …

Roman Marič (Pepek z brega), režiser in avtor besedila iz skupine Doj pretočeni Prleki, ki je nastopila pod okriljem Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, je tudi letošnji nosilec naziva najboljši igralec festivala skečev po izboru strokovne komisije in prejemnik kipca Prefriganega zgrebaša. In kaj pomeni Prefrigani zgrebaš? »Nič drugega kot pretkani lanar«, pojasnjuje predsednik TKŠD Pečarovci Jožef Rituper. Izvirno oblikovan kipec »zgrebaša«, ki ima laneno oblačilo, je narejen iz gline ter zgovorno kaže na to, da je lončarstvo v tem delu Slovenije še zmeraj živo.

Prefrigane zgrebaše so prejeli tudi Jure Jurinič in Brigita Vogrinec iz skupine Veseli Strehovčari kot najboljši mladi igralec in najboljša igralka, Petra Šilec iz GS Ljutomer kot najboljša mlada igralka, KUD Tišina za najboljše besedilo in TKŠD Pečarovci za najboljšo predstavo po izboru gledalcev.

Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh večerih, petkovem polfinalnem in sobotnem finalnem, lahko ogledali 12 narečnih skečev ali krajših veseloiger enajstih tekmovalnih skupin iz Prekmurja, Prlekije in Porabja. Za smeh so tako poskrbeli Dramska skupina TKŠD Pečarovci, Amaterska gledališka skupina Kroške tikvi, Duo Fodor Zamejske skupnosti na Madžarskem, Doj pretočeni Prleki (Ldd Sveti Jurij ob Ščavnici), Veseli Strehovčari, KD I. Kavčič – GS Ljutomer, KUD Budinci, Dramska skupina Močnikovi KPD Rogaševci, KUD Tišina, KD MIM in TKŠD Pečarovci.

Skeč se je kot kratka oblika enodejanke razvil konec 19. stoletja v Ameriki, posebno v kabaretih, v Evropi pa med leti 1880 in 1930, predvsem po francoskih in nemških velemestih. Ameriško je tudi njegovo ime, skeč (angl., skica, črtica), ne zanima ga razvoj dejanja, ampak zgolj peripetija, učinkovit razplet kočljivega položaja v nepričakovano poanto – največkrat v zvezi z dnevnimi aktualnimi dogajanji. Na Slovenskem so se skromni nastavki skeča pojavili proti koncu čitalniškega obdobja in v obdobju obeh svetovnih vojn, »ko je bil skeč eno izmed sredstev dnevnega boja za svobodo in družbeni napredek (Kmecl, Mala literarna teorija)«. Tik pred drugo svetovno vojno ga je uveljavil Veseli teater Totega lista pod vodstvom B. Podkrajška in Frana Milčinskega – Ježka. Po 1945 so s skečem začeli smešiti napake v javnem življenju. Danes postaja skeč nepogrešljiv spremljevalec skorajda vsakega družabnega dogodka, in zaradi vse večje priljubljenosti kliče po novem literarnoteoretskem in tudi literarnozgodovinskem premisleku in umestitvi v svet literature, saj ga dosedanje literarne teorije zgolj obrobno omenjajo.

V petih letih je festival postal zelo prepoznaven, »Prefrigani zgrebaš je sicer res tekmovalnega značaja, ni pa samo to«, pravijo idejni snovalci prireditve, ker je v duhu več kot polstoletne tradicije pisanja in igranja krajših šaljivih besedil, namen festivala druženje ljubiteljev te vrste kulture in njeno razširjanje, saj je, kot je zapisano v okvirni misli letošnje prireditve »preprousta rejč v igri na ljudskon odre kak püšel domači korin, čüje se skromno, je pa lepša kak najvekši nasad prpovanih cvetov«.


Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave 6. festival skečev Prefrigani zgrebaš