Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

6. festival skečev Prefrigani zgrebaš

 

Letošnje priznanje so za najboljšo predstavo po oceni strokovne komisije prejeli Doj pretočeni Prleki

Doj pretočeni PrlekiV Pečarovcih, vasi na Goričkem, ki je še danes znana po lončarstvu in lanarstvu, je 18. in 19. maja potekal 6. festival skečev Prefrigani zgrebaš, ki ga je organiziralo Turistično kulturno športno društvo Pečarovci (TKŠD Pečarovci) letos prvič v sodelovanju s Festivalom narečne književnosti Dialekta 2012.

Strokovna komisija (Valentina Novak, Branko Pintarič, Ivanka Huber) je kot najboljšo ocenila predstavo Pri doktori skupine Doj pretočeni Prleki, v kateri je v vlogi pacienta nastopil Roman Marič (Pepek z brega), zdravnika je odigral Bojan Šulek, medicinsko sestro pa Sonja Karlo: Pepek z brega se opirajoč na palico, ki je sploh ne potrebuje, ker ga v resnici ne pesti nobena prava bolezen, napoti do svojega zdravnika, ki ga med delovnim časom ni v ordinaciji, ker ravno v tem trenutku ordinira nekje na terenu. V ordinacijo vstopi ravno takrat, ko je sestra zakopana v brezdelje … Vrne se tudi zdravnik, ki je povrh vsega še podkupljiv in »bolniku« uredi vse potrebno za neupravičeno invalidsko upokojitev …


Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh majskih večerih v Pečarovcih lahko ogledali 12 skečev z najrazličnejšo predstavljeno tematiko, od razočaranih gospodinj, prigod pri pouku, trgovskih spretnostih, obisku zdravnika …

Roman Marič (Pepek z brega), režiser in avtor besedila iz skupine Doj pretočeni Prleki, ki je nastopila pod okriljem Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, je tudi letošnji nosilec naziva najboljši igralec festivala skečev po izboru strokovne komisije in prejemnik kipca Prefriganega zgrebaša. In kaj pomeni Prefrigani zgrebaš? »Nič drugega kot pretkani lanar«, pojasnjuje predsednik TKŠD Pečarovci Jožef Rituper. Izvirno oblikovan kipec »zgrebaša«, ki ima laneno oblačilo, je narejen iz gline ter zgovorno kaže na to, da je lončarstvo v tem delu Slovenije še zmeraj živo.

Prefrigane zgrebaše so prejeli tudi Jure Jurinič in Brigita Vogrinec iz skupine Veseli Strehovčari kot najboljši mladi igralec in najboljša igralka, Petra Šilec iz GS Ljutomer kot najboljša mlada igralka, KUD Tišina za najboljše besedilo in TKŠD Pečarovci za najboljšo predstavo po izboru gledalcev.

Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh večerih, petkovem polfinalnem in sobotnem finalnem, lahko ogledali 12 narečnih skečev ali krajših veseloiger enajstih tekmovalnih skupin iz Prekmurja, Prlekije in Porabja. Za smeh so tako poskrbeli Dramska skupina TKŠD Pečarovci, Amaterska gledališka skupina Kroške tikvi, Duo Fodor Zamejske skupnosti na Madžarskem, Doj pretočeni Prleki (Ldd Sveti Jurij ob Ščavnici), Veseli Strehovčari, KD I. Kavčič – GS Ljutomer, KUD Budinci, Dramska skupina Močnikovi KPD Rogaševci, KUD Tišina, KD MIM in TKŠD Pečarovci.

Skeč se je kot kratka oblika enodejanke razvil konec 19. stoletja v Ameriki, posebno v kabaretih, v Evropi pa med leti 1880 in 1930, predvsem po francoskih in nemških velemestih. Ameriško je tudi njegovo ime, skeč (angl., skica, črtica), ne zanima ga razvoj dejanja, ampak zgolj peripetija, učinkovit razplet kočljivega položaja v nepričakovano poanto – največkrat v zvezi z dnevnimi aktualnimi dogajanji. Na Slovenskem so se skromni nastavki skeča pojavili proti koncu čitalniškega obdobja in v obdobju obeh svetovnih vojn, »ko je bil skeč eno izmed sredstev dnevnega boja za svobodo in družbeni napredek (Kmecl, Mala literarna teorija)«. Tik pred drugo svetovno vojno ga je uveljavil Veseli teater Totega lista pod vodstvom B. Podkrajška in Frana Milčinskega – Ježka. Po 1945 so s skečem začeli smešiti napake v javnem življenju. Danes postaja skeč nepogrešljiv spremljevalec skorajda vsakega družabnega dogodka, in zaradi vse večje priljubljenosti kliče po novem literarnoteoretskem in tudi literarnozgodovinskem premisleku in umestitvi v svet literature, saj ga dosedanje literarne teorije zgolj obrobno omenjajo.

V petih letih je festival postal zelo prepoznaven, »Prefrigani zgrebaš je sicer res tekmovalnega značaja, ni pa samo to«, pravijo idejni snovalci prireditve, ker je v duhu več kot polstoletne tradicije pisanja in igranja krajših šaljivih besedil, namen festivala druženje ljubiteljev te vrste kulture in njeno razširjanje, saj je, kot je zapisano v okvirni misli letošnje prireditve »preprousta rejč v igri na ljudskon odre kak püšel domači korin, čüje se skromno, je pa lepša kak najvekši nasad prpovanih cvetov«.


Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave 6. festival skečev Prefrigani zgrebaš