Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

6. festival skečev Prefrigani zgrebaš

 

Letošnje priznanje so za najboljšo predstavo po oceni strokovne komisije prejeli Doj pretočeni Prleki

Doj pretočeni PrlekiV Pečarovcih, vasi na Goričkem, ki je še danes znana po lončarstvu in lanarstvu, je 18. in 19. maja potekal 6. festival skečev Prefrigani zgrebaš, ki ga je organiziralo Turistično kulturno športno društvo Pečarovci (TKŠD Pečarovci) letos prvič v sodelovanju s Festivalom narečne književnosti Dialekta 2012.

Strokovna komisija (Valentina Novak, Branko Pintarič, Ivanka Huber) je kot najboljšo ocenila predstavo Pri doktori skupine Doj pretočeni Prleki, v kateri je v vlogi pacienta nastopil Roman Marič (Pepek z brega), zdravnika je odigral Bojan Šulek, medicinsko sestro pa Sonja Karlo: Pepek z brega se opirajoč na palico, ki je sploh ne potrebuje, ker ga v resnici ne pesti nobena prava bolezen, napoti do svojega zdravnika, ki ga med delovnim časom ni v ordinaciji, ker ravno v tem trenutku ordinira nekje na terenu. V ordinacijo vstopi ravno takrat, ko je sestra zakopana v brezdelje … Vrne se tudi zdravnik, ki je povrh vsega še podkupljiv in »bolniku« uredi vse potrebno za neupravičeno invalidsko upokojitev …


Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh majskih večerih v Pečarovcih lahko ogledali 12 skečev z najrazličnejšo predstavljeno tematiko, od razočaranih gospodinj, prigod pri pouku, trgovskih spretnostih, obisku zdravnika …

Roman Marič (Pepek z brega), režiser in avtor besedila iz skupine Doj pretočeni Prleki, ki je nastopila pod okriljem Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, je tudi letošnji nosilec naziva najboljši igralec festivala skečev po izboru strokovne komisije in prejemnik kipca Prefriganega zgrebaša. In kaj pomeni Prefrigani zgrebaš? »Nič drugega kot pretkani lanar«, pojasnjuje predsednik TKŠD Pečarovci Jožef Rituper. Izvirno oblikovan kipec »zgrebaša«, ki ima laneno oblačilo, je narejen iz gline ter zgovorno kaže na to, da je lončarstvo v tem delu Slovenije še zmeraj živo.

Prefrigane zgrebaše so prejeli tudi Jure Jurinič in Brigita Vogrinec iz skupine Veseli Strehovčari kot najboljši mladi igralec in najboljša igralka, Petra Šilec iz GS Ljutomer kot najboljša mlada igralka, KUD Tišina za najboljše besedilo in TKŠD Pečarovci za najboljšo predstavo po izboru gledalcev.

Ljubitelji ljudskega odra so si v dveh večerih, petkovem polfinalnem in sobotnem finalnem, lahko ogledali 12 narečnih skečev ali krajših veseloiger enajstih tekmovalnih skupin iz Prekmurja, Prlekije in Porabja. Za smeh so tako poskrbeli Dramska skupina TKŠD Pečarovci, Amaterska gledališka skupina Kroške tikvi, Duo Fodor Zamejske skupnosti na Madžarskem, Doj pretočeni Prleki (Ldd Sveti Jurij ob Ščavnici), Veseli Strehovčari, KD I. Kavčič – GS Ljutomer, KUD Budinci, Dramska skupina Močnikovi KPD Rogaševci, KUD Tišina, KD MIM in TKŠD Pečarovci.

Skeč se je kot kratka oblika enodejanke razvil konec 19. stoletja v Ameriki, posebno v kabaretih, v Evropi pa med leti 1880 in 1930, predvsem po francoskih in nemških velemestih. Ameriško je tudi njegovo ime, skeč (angl., skica, črtica), ne zanima ga razvoj dejanja, ampak zgolj peripetija, učinkovit razplet kočljivega položaja v nepričakovano poanto – največkrat v zvezi z dnevnimi aktualnimi dogajanji. Na Slovenskem so se skromni nastavki skeča pojavili proti koncu čitalniškega obdobja in v obdobju obeh svetovnih vojn, »ko je bil skeč eno izmed sredstev dnevnega boja za svobodo in družbeni napredek (Kmecl, Mala literarna teorija)«. Tik pred drugo svetovno vojno ga je uveljavil Veseli teater Totega lista pod vodstvom B. Podkrajška in Frana Milčinskega – Ježka. Po 1945 so s skečem začeli smešiti napake v javnem življenju. Danes postaja skeč nepogrešljiv spremljevalec skorajda vsakega družabnega dogodka, in zaradi vse večje priljubljenosti kliče po novem literarnoteoretskem in tudi literarnozgodovinskem premisleku in umestitvi v svet literature, saj ga dosedanje literarne teorije zgolj obrobno omenjajo.

V petih letih je festival postal zelo prepoznaven, »Prefrigani zgrebaš je sicer res tekmovalnega značaja, ni pa samo to«, pravijo idejni snovalci prireditve, ker je v duhu več kot polstoletne tradicije pisanja in igranja krajših šaljivih besedil, namen festivala druženje ljubiteljev te vrste kulture in njeno razširjanje, saj je, kot je zapisano v okvirni misli letošnje prireditve »preprousta rejč v igri na ljudskon odre kak püšel domači korin, čüje se skromno, je pa lepša kak najvekši nasad prpovanih cvetov«.


Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave 6. festival skečev Prefrigani zgrebaš