Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Županova Micka na odru Kocbekove dvorane

 

Županova MickaOb bližajočem se koncu šolskega leta so se po uspešnih nastopih na območnem in regijskem Festivalu otroških gledaliških skupin osnovnošolke iz Svetega Jurija ob Ščavnici predstavile tudi v domači Kocbekovi dvorani. Pa naj si še kdo upa trditi, da »Županova Micka več nikogar ne zanima« in da bo gledališka igra pri Sv. Juriju zamrla.

Tako generacijsko raznovrstno publiko si verjetno pridobi malokatera predstava, saj so dvorano napolnili gledalci od predšolskih otrok naprej pa vse do naših najstarejših, upokojencev; skratka, ljudje vseh starosti, med njimi tudi ravnatelj OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici Marko Kraner in domači jurjevški župan Anton Slana. Županovo Micko v zanimivi izvedbi sedmih deklet pa so si ogledali tudi člani Ljubiteljskega dramskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici z njihovo predsednico Sonjo Karlo, ki je bila pri tej predstavi »desna roka« mentorici dramskega krožka Lidiji Jarc, v vrtcu pa vodi dramski krožek, s katerim so letos pripravili dramatizacijo Zakaj je sneg bel in se z njo tudi širše predstavili. Lidija Jarc, v OŠ zaposlena kot knjižničarka, je »vsebino ohranila nedotaknjeno, edino jezikovno jo je prilagodila današnji izreki, saj je v izvirniku veliko starejših, predvsem gorenjskih narečnih posebnosti. Lana Lančič, Daniella Kosi, Sanja Petek, Sara Forjan, Katarina Vrzel, Klementina Vrbnjak in Nastaja Hecl so tiste mlade igralke, ki so, razen Lane Lančič, ki je nastopila v vlogi Micke, in Sanje Petek, ki je se je predstavila v vlogi Šternfeldovke, odigrale moške dramske osebe. Vse so nas brez izjeme prepričale, da so vse »velike ljubiteljice kulture in kulturnega«. Njihovo zavzetost in pripravljenost, da so celo med počitnicami nekaj časa namenile vajam, je pohvalil tudi ravnatelj OŠ Marko Kraner.

Linhartova komedija, čeprav gre za prevod in priredbo, je še dandanes zabavna in intrigantna, po mnenju poznavalcev po »jeziku in dramaturgiji« celo zabavnejša kot predloga Josefa Richterja Vaški mlin (Die Feldmühle), kateri je v tistem času veljal za zelo popularnega avstrijskega pisca. Županova Micka, ki ima tudi nesporen narodnozgodovinski pomen in tudi že nekaj nastavkov družbene satire, predvsem glede nepismenosti prebivalstva (podpisovanje s križem) in nagnjenosti ljudi k »žlahtni kapljici«, utelešeno v liku Glažka, je imela ob prvi uprizoritvi 1789 več sreče kot druga Linhartova veseloigra Matiček se ženi. Oblast, ki je v tedanji porevolucijski Evropi v konservativnejših deželah, kakršna je bila tedaj Avstrija, dobro začutila Linhartovo protiplemiško in protifevdalno ost, komediji ni odprla poti na oder. Prvič so jo lahko uprizorili šele v začetku leta 1848, ki v marsičem velja za prelomnico, in se je Slovenci žal, premalokrat spomnimo. Pa pustimo sedaj zgodovino ob strani, čeprav je za razumevanje Linhartovega dela, neizogibno pomembna.

Da pa Županove Micke ne bi pozabile mlade igralke, jim je ravnatelj podaril knjižno izdajo in k temu dodal, da jim bo knjiga kot osmošolkam in devetošolkam prav gotovo še kdaj prav prišla, če ne drugega pri domačem branju, saj Linhart velja za slovenskega literarnega klasika in se bodo v prihodnje z njim še gotovo kdaj srečale. Dekleta pa so domov odšla z še eno knjigo, ki so jo za svoj doprinos k ljubiteljski dramski igri dobile v dar od jurjevškega Ljubiteljskega dramskega društva, to je pesnška zbirka Sinjina domačinke Monike Čuš, v katero so zapisali » naj te Talija sprejme v svoje svetišče« in dekletom to, in pa seveda še vnaprejšnje uspešno udejstvovanje v kulturi , tudi »od srca« zaželeli.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Županova Micka na odru Kocbekove dvorane