Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Županova Micka na odru Kocbekove dvorane

 

Županova MickaOb bližajočem se koncu šolskega leta so se po uspešnih nastopih na območnem in regijskem Festivalu otroških gledaliških skupin osnovnošolke iz Svetega Jurija ob Ščavnici predstavile tudi v domači Kocbekovi dvorani. Pa naj si še kdo upa trditi, da »Županova Micka več nikogar ne zanima« in da bo gledališka igra pri Sv. Juriju zamrla.

Tako generacijsko raznovrstno publiko si verjetno pridobi malokatera predstava, saj so dvorano napolnili gledalci od predšolskih otrok naprej pa vse do naših najstarejših, upokojencev; skratka, ljudje vseh starosti, med njimi tudi ravnatelj OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici Marko Kraner in domači jurjevški župan Anton Slana. Županovo Micko v zanimivi izvedbi sedmih deklet pa so si ogledali tudi člani Ljubiteljskega dramskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici z njihovo predsednico Sonjo Karlo, ki je bila pri tej predstavi »desna roka« mentorici dramskega krožka Lidiji Jarc, v vrtcu pa vodi dramski krožek, s katerim so letos pripravili dramatizacijo Zakaj je sneg bel in se z njo tudi širše predstavili. Lidija Jarc, v OŠ zaposlena kot knjižničarka, je »vsebino ohranila nedotaknjeno, edino jezikovno jo je prilagodila današnji izreki, saj je v izvirniku veliko starejših, predvsem gorenjskih narečnih posebnosti. Lana Lančič, Daniella Kosi, Sanja Petek, Sara Forjan, Katarina Vrzel, Klementina Vrbnjak in Nastaja Hecl so tiste mlade igralke, ki so, razen Lane Lančič, ki je nastopila v vlogi Micke, in Sanje Petek, ki je se je predstavila v vlogi Šternfeldovke, odigrale moške dramske osebe. Vse so nas brez izjeme prepričale, da so vse »velike ljubiteljice kulture in kulturnega«. Njihovo zavzetost in pripravljenost, da so celo med počitnicami nekaj časa namenile vajam, je pohvalil tudi ravnatelj OŠ Marko Kraner.

Linhartova komedija, čeprav gre za prevod in priredbo, je še dandanes zabavna in intrigantna, po mnenju poznavalcev po »jeziku in dramaturgiji« celo zabavnejša kot predloga Josefa Richterja Vaški mlin (Die Feldmühle), kateri je v tistem času veljal za zelo popularnega avstrijskega pisca. Županova Micka, ki ima tudi nesporen narodnozgodovinski pomen in tudi že nekaj nastavkov družbene satire, predvsem glede nepismenosti prebivalstva (podpisovanje s križem) in nagnjenosti ljudi k »žlahtni kapljici«, utelešeno v liku Glažka, je imela ob prvi uprizoritvi 1789 več sreče kot druga Linhartova veseloigra Matiček se ženi. Oblast, ki je v tedanji porevolucijski Evropi v konservativnejših deželah, kakršna je bila tedaj Avstrija, dobro začutila Linhartovo protiplemiško in protifevdalno ost, komediji ni odprla poti na oder. Prvič so jo lahko uprizorili šele v začetku leta 1848, ki v marsičem velja za prelomnico, in se je Slovenci žal, premalokrat spomnimo. Pa pustimo sedaj zgodovino ob strani, čeprav je za razumevanje Linhartovega dela, neizogibno pomembna.

Da pa Županove Micke ne bi pozabile mlade igralke, jim je ravnatelj podaril knjižno izdajo in k temu dodal, da jim bo knjiga kot osmošolkam in devetošolkam prav gotovo še kdaj prav prišla, če ne drugega pri domačem branju, saj Linhart velja za slovenskega literarnega klasika in se bodo v prihodnje z njim še gotovo kdaj srečale. Dekleta pa so domov odšla z še eno knjigo, ki so jo za svoj doprinos k ljubiteljski dramski igri dobile v dar od jurjevškega Ljubiteljskega dramskega društva, to je pesnška zbirka Sinjina domačinke Monike Čuš, v katero so zapisali » naj te Talija sprejme v svoje svetišče« in dekletom to, in pa seveda še vnaprejšnje uspešno udejstvovanje v kulturi , tudi »od srca« zaželeli.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Županova Micka na odru Kocbekove dvorane