Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Županova Micka na odru Kocbekove dvorane

 

Županova MickaOb bližajočem se koncu šolskega leta so se po uspešnih nastopih na območnem in regijskem Festivalu otroških gledaliških skupin osnovnošolke iz Svetega Jurija ob Ščavnici predstavile tudi v domači Kocbekovi dvorani. Pa naj si še kdo upa trditi, da »Županova Micka več nikogar ne zanima« in da bo gledališka igra pri Sv. Juriju zamrla.

Tako generacijsko raznovrstno publiko si verjetno pridobi malokatera predstava, saj so dvorano napolnili gledalci od predšolskih otrok naprej pa vse do naših najstarejših, upokojencev; skratka, ljudje vseh starosti, med njimi tudi ravnatelj OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici Marko Kraner in domači jurjevški župan Anton Slana. Županovo Micko v zanimivi izvedbi sedmih deklet pa so si ogledali tudi člani Ljubiteljskega dramskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici z njihovo predsednico Sonjo Karlo, ki je bila pri tej predstavi »desna roka« mentorici dramskega krožka Lidiji Jarc, v vrtcu pa vodi dramski krožek, s katerim so letos pripravili dramatizacijo Zakaj je sneg bel in se z njo tudi širše predstavili. Lidija Jarc, v OŠ zaposlena kot knjižničarka, je »vsebino ohranila nedotaknjeno, edino jezikovno jo je prilagodila današnji izreki, saj je v izvirniku veliko starejših, predvsem gorenjskih narečnih posebnosti. Lana Lančič, Daniella Kosi, Sanja Petek, Sara Forjan, Katarina Vrzel, Klementina Vrbnjak in Nastaja Hecl so tiste mlade igralke, ki so, razen Lane Lančič, ki je nastopila v vlogi Micke, in Sanje Petek, ki je se je predstavila v vlogi Šternfeldovke, odigrale moške dramske osebe. Vse so nas brez izjeme prepričale, da so vse »velike ljubiteljice kulture in kulturnega«. Njihovo zavzetost in pripravljenost, da so celo med počitnicami nekaj časa namenile vajam, je pohvalil tudi ravnatelj OŠ Marko Kraner.

Linhartova komedija, čeprav gre za prevod in priredbo, je še dandanes zabavna in intrigantna, po mnenju poznavalcev po »jeziku in dramaturgiji« celo zabavnejša kot predloga Josefa Richterja Vaški mlin (Die Feldmühle), kateri je v tistem času veljal za zelo popularnega avstrijskega pisca. Županova Micka, ki ima tudi nesporen narodnozgodovinski pomen in tudi že nekaj nastavkov družbene satire, predvsem glede nepismenosti prebivalstva (podpisovanje s križem) in nagnjenosti ljudi k »žlahtni kapljici«, utelešeno v liku Glažka, je imela ob prvi uprizoritvi 1789 več sreče kot druga Linhartova veseloigra Matiček se ženi. Oblast, ki je v tedanji porevolucijski Evropi v konservativnejših deželah, kakršna je bila tedaj Avstrija, dobro začutila Linhartovo protiplemiško in protifevdalno ost, komediji ni odprla poti na oder. Prvič so jo lahko uprizorili šele v začetku leta 1848, ki v marsičem velja za prelomnico, in se je Slovenci žal, premalokrat spomnimo. Pa pustimo sedaj zgodovino ob strani, čeprav je za razumevanje Linhartovega dela, neizogibno pomembna.

Da pa Županove Micke ne bi pozabile mlade igralke, jim je ravnatelj podaril knjižno izdajo in k temu dodal, da jim bo knjiga kot osmošolkam in devetošolkam prav gotovo še kdaj prav prišla, če ne drugega pri domačem branju, saj Linhart velja za slovenskega literarnega klasika in se bodo v prihodnje z njim še gotovo kdaj srečale. Dekleta pa so domov odšla z še eno knjigo, ki so jo za svoj doprinos k ljubiteljski dramski igri dobile v dar od jurjevškega Ljubiteljskega dramskega društva, to je pesnška zbirka Sinjina domačinke Monike Čuš, v katero so zapisali » naj te Talija sprejme v svoje svetišče« in dekletom to, in pa seveda še vnaprejšnje uspešno udejstvovanje v kulturi , tudi »od srca« zaželeli.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Županova Micka na odru Kocbekove dvorane