Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladi glasbeniki uprizorili še en nepozaben dogodek

 

„Večer v mestu“ v znamenju filmske glasbe

Predstava v Gornji RadgoniČeprav se v Gornji Radgoni, praktično skozi celo leto, zvrstijo številni kulturni, zlasti glasbeni dogodki, so gotovo le redki obiskani tako množično, kot „nova radgonska glasbena pridobitev – Večer v mestu“. Dogodek, ki ga je že drugo leto zapovrstjo na parkirišču in dvorišču Kompasa ob nekdanjem mejnem prehodu, ob zaključku šolskega leta, pripravila Glasbena šola Gornja Radgona (GŠGR), je znova navdušil množice.

Mladi glasbeniki in baletniki, so skupaj s svojimi mentorji, več kot petstotim navdušenim obiskovalcem, pričarali nepozabno baletno-glasbeno predstavo. Tako so hkrati navdušili publiko in prikazali rezultate svojega dela, ki so dejansko vrhunski, rdeča nit letošnjega „Večera v mestu“ pa je bila filmska glasba. V celotnem programu, katerega je odlično povezoval prof. na GŠ GR Andrej Tibaut, so ob učencih glasbene šole, baletnega oddelka, instrumentalistov ter solopevcev, nastopili še najmlajši iz radgonskega vrtca Manka Golarja, ki so predstavo tudi odprli.

Program predstave je v skoraj dveh urah trajajočega dogajanje, z nastopajočimi izpostavil ključne ali najpomembnejše odlomke filmske glasbe. Kot pravi ponosni ravnatelj GŠ GR, Tomaž Polak, so: Over the Rainbow, Colors of the Wind, The Pink Panter, Cvetje v jeseni, Bohemian Rhapsody..., ravno najznamenitejše melodije, ki so med drugimi barvale ta večer. In ker je dogodek bil izjemno uspešen, kar je potrdila množica obiskovalcev in poslušalcev, je logično, da je ravnatelj navdušen in pravi „Ob takšnem izidu smo zelo zadovoljni in veseli. Zato že za prihodnje leto pripravljamo še dodatne novosti. Tovrstna predstava bo postala tradicija, odvijala se bo vsako leto na drugi petek v juniju“. Hkrati Tomaž Polak izpostavlja občine ustanoviteljice, zlasti gostiteljico Gornjo Radgono, ter druge sponzorje brez katerih bi šola sama tako obsežen projekt težko realizirala. Enako bi bilo težje, če GŠ GR ne bi dobro sodelovala tudi z osnovnimi šolami in vrtci z območja, kjer deluje.

Predstava v Gornji RadgoniIn dokler bo temu tako bodo »radgonske križanke«, kot je prizorišče poimenoval moderator prireditve Andrej Tibaut, uspešne in nepozabne. „Zamisel o temi za letošnjo prireditev je dolgo tlela, danes se prižiga in bo do konca prireditve žarela v vsej svoji lepoti – Večer v mestu, glasba in film ter vse, kar je lahko povezano s tem…in tega ni malo. Filmska glasba bo torej barvala nit današnjega večera. Na glasbo iz filma, kjer nastopajo Strašilo, Pločevinasti človek, Lev, Doroteja in njen pes Toto, z zelo globokim duhovnim naukom bodo zaplesale baletke.. Sreče, miru in ljubezni pa ne bodo iskale na drugi strani mavrice (Over the Rainbow), ampak jo z veseljem podajale nam. Love story ali ljubezenska zgodba je romantična drama iz leta 1970, ki je tudi precej tragično obarvane vsebine. »Kje naj začnem, da izpovem zgodbo o tem, kako velika je lahko ljubezen; sladko zgodbo, starejšo od morja, resnico o ljubezni, ki mi jo poklanja? Kje naj začnem?« Na glasbo istoimenske skladbe >Love Story< bodo zaplesale baletke 2. razreda baleta. Komercialnih znamk je dandanes na pretek. Ali ste vedeli, da je v glavi ameriškega filmskega režiserja in producenta Georgea Lucasa zrasla ideja ustvariti komercialno znamko, ki ji je nadel ime Vojna Zvezd (Star Wars)? Obsega filme, knjige, igrače in še kaj. Dogajanje, ki ga izdelki opisujejo, je postavljeno v daljno galaksijo dolgo let nazaj. Najbolj znanih je šest filmov, ki so bili posneti od leta 1977, pa vse do leta 2005, ko je izšel zadnji del. Trio v sestavi Lare Srt, Benjamina Kocbeka in Glorie Orgolič bo iz klarinetov izvabljal glasbo istoimenskega filma...“, je dogajanje napovedoval Tibaut, ki ni pozabil nit glasbe iz filma Twilight-Somrak, kjer bi naj vampirji pili kri pa se raje zaljubljajo do onemoglosti; no, priznati je treba, da glasba kljub svoji enostavnejši strukturi »trga gate«, oprostite, nas ne pusti ravnodušne… Tokrat smo jo slišali v izvedbi Sama Ismajloviča na kitari in Doris Šegula na violini, zraven pa so čudovito melodijo s plesom krasile baletke 3. razreda.

Ob skladbi Colors of the Wind v izvedbi Lane Lančič smo se vživeli v svet Walt Disneyjeve risanke Pocahontas, ki jo poleg mlajšega poslušalstva pozna marsikdo od starejših. The entertainer ali po domače zabavljač Scotta Joplina iz leta 1902, ki je ena najprepoznavnejših skladb ragtime in ne samo, da zabava v filmu The Sting, krasi marsikatero risanko, spomnimo se uvodne špice Tom&Jerry-ja. Ali ste vedeli, da rožnati panter, po domače Pink Panter, sploh ni bil prvotno načrtovan kot risanka?, nastopal je samo v uvodni in zaključni špici v filmu o nerodnem inšpektorju Jacquesu Clouseauju, ki skuša najti diamant "rožnati panter". A ker je bil animirani panter iz špice tako priljubljen, je dobil lastno serijo, ki je na koncu štela kar 124 risank. Še ena zanimivost: naslednje leto bo praznoval Abrahama…Slavno glasbo Henryja Mancinija sta nam tokrat izvedli kot klavirski duo Kaja Blažka Žnuderl in Veronika Poštrak.

Predstava v Gornji RadgoniNa prvo poizkusno vožnjo se je odpravila 2. aprila 1912 takoj po krstu ter osem dni pred svojo prvo plovbo čez Atlantik. Te poti pa nikoli ni dokončala zaradi... 100 let stara zgodba, še več kot 100 raziskav in preiskav tragičnega dogodka, a kljub vsem dognanjem zgodba ostaja in vedno znova postaja skrivnostna in zanimiva - Titanik. A če je ne bi bilo, ne bi bilo filma, ki je rušil rekorde po gledanosti, proračunu in fantastičnosti… a tu se ne konča, se šele začne…mravljinci po telesu začnejo rasti ob poslušanju skladbe "My Heart Will Go On", ki smo jo slišali v izvedbi Simone Čuček in Zale Sobočan. Točno deset let po rojstvu rožnatega panterja je bila premierno predstavljena slovenska filmska uspešnica. 1973 se je pisalo. In gotovo pri Kompasu ni bilo obiskovalca, ki ne bi poznal Poldeta Bibiča in Milene Zupančič v glavnih vlogah. Še več, ne glede na starost poslušalca, prevzemajo občutki ob poslušanju posebej za ta film napisane skladbe izpod peresa Urbana Kodra - Cvetje v jeseni. Tokrat v posebni priredbi za in trio harmonik in citre v izvedbi Petre Habjanič, Jana Rantašo, Sama Vogrinca na harmoniki in Doroteje Dolšak na citrah. Odlična glasba je glavno vodilo tega filma, bolje rečeno muzikala, in čeprav je od nastanka uspešnice Moje pesmi, moje sanje že 47 let, nam govori ali bolje rečeno poje predvsem o temi, ki postaja v zadnjem času zmeraj bolj aktualna; poje o pomenu družine in njenih večnih vrednotah ter o glasbi, ki odpira naša srca k ljubezni. Ob tem pa izpostavlja tudi temo o narodni zavesti, lepotah domovine, o neustavljivi želji po svobodi. In prav ta večna tema neke niti ne tako zelo oddaljene mračne dobe, na današnji čas še zmeraj meče svojo dolgo senco. V čast vsemu omenjenemu je skladbo Beli cvet iz filma Moje pesmi, moje sanje zapela Maja Vrečič-Tivadar. Glasba, na katero so zaplesali učenci plesne pripravnice 3 in kot solistka Katarina Farkaš, pa je nastala prvotno kot uvertura Rossinijeve opere Tatinska sraka, pozneje so jo uporabili v filmu Clockwork Orange, znanega režiserja Stanleya Kubicka. Vsebina pa je zelo srhljiva…

Fredi Mercury jo je s skupino Queen zapel in izpel izvrstno, neponovljivo; legendarno rokovsko skladbo Bohemian Rhapsody si le redko kdo upa poustvariti. V filmu Wayne's World se je sicer pojavila, vendar bila le klavrno predstavljena, zato pa je tokrat, posebej za Večer v mestu v izvedbi saksofonistov Mateja Kerndla, Urše Holer, Aljaža Kurbosa, Matica Pintariča in pianista Valentina Avseca ob spremljavi Dejana Zormana na bas kitari in Dimitrija Averjanova na tolkalih bila zaigrana kot se šika. Unchained melody iz filma Ghost, pa je zapel solopoevec Ivan Fleisinger. Takoj zatem pa smo občudovali ples baletk Nike Jelenc, Taše Benko, Klare Korotaj in Neje Orgolič, vse 4. razred, na glasbo istoimenskega filma Šindlerjev seznam, katerega zgodba govori o grozodejstvih holokavsta. A če zaključimo z verzom iz Talmuda, judovskih svetih del »Kdor reši eno življenje, reši cel svet«., lahko pozitivno zremo v prihodnost.

Za konec tega dogajanja pa so prihranili skladbo Summertime iz filma Porgy & Bess, že iz leta 1935 predstavljene opere znamenitega skladatelja Georga Gershwina. Zapela jo je Katja Otrin. Dogajanje pa so zaključili z baletkami 4. razreda Urško Maruško, Katarino Farkaš, Rahelo Šalamun in Matejo Satler, ki so zaplesale Assassin's tango iz romantično-akcijske komedije sveže narave, torej iz leta 2005, z naslovom Mr. & Mrs. Smith. Da pa bi pa ritmi filmske glasbe še dolgo odzvanjali v mislih, so pri sproščenem odhodu domov poskrbeli vsem dobro znani Tolkasi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Mladi glasbeniki uprizorili še en nepozaben dogodek