„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladi baletniki navdušili z "Labodjim jezerom"

 

Otroci odlično zaigrali najbolj popularno, ganljivo in nenadomestljivo baletno delo

Labodje jezeroVelika dvorana Kulturnega doma Gornja Radgona je bila premajhna za sprejetje vseh ljubiteljev baleta, ki so si želeli ogledati premierno predstavo avtorja Petra Iljiča Čajkovskega v 4 dejanjih „Labodje jezero", v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona, ki je potekala v koreografiji in pod mentorstvom Ane Tine Petkovšek. Prav zaradi tega je takoj pripravljena ponovitev premiere, ki je znova napolnila dvorano, pričakuje pa se tudi še nekaj popremier oz. ponovitev enake predstave. Vse je bilo odlično: prijetna glasba, čudoviti kostimi in scena (zamisel Ane Tine Petkovšek, ki je poskrbela tudi za tekst), scenografija Daniele Šedivy, kostumi Studia Tossima, svetloba in ozvočenje za katero je poskrbel Davorin Zamuda, glas Andreja Tibauta... Zaplesalo je na desetine otrok - učencev baletnega oddelka od pripravnic do 6. razreda, GŠGR, katerih ponosni ravnatelj je mag. Tomaž Polak, profesorica pa Ana Tina Petkovšek.

Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega (1840–1893) je nedvomno najbolj popularno, ganljivo in skorajda nenadomestljivo delo na repertoarju baletnih ansamblov po vsem svetu. V tej zgodbi se nenavaden razpon med čustveno in psihološko izraznostjo, prehajanje iz mitskega v realno ter kontrast med človeškim in duhovnim svetom – motivi, ki jim zvesto sledimo že vse od prve premiere v sezoni – zlivajo z opojno romantično partituro Čajkovskega. Soočeni smo z edinstvenim razumevanjem ljubezni, ki je skrito pod temačnim površjem življenja, njena uresničitev pa je mogoča edinole v smrti. Libreto se naslanja na pravljični motiv, kakršnega poznajo številni narodi, in med tem ko so se številne interpretacije spogledovale s pravljičnostjo, fantastiko, realizmom ali celo s filozofijo, gre slej ko prej vendarle za globoko duhovno dramo. Delo ob premieri leta 1877 ni imelo posebnega uspeha. Očitno niti občinstvo niti gledališče samo tedaj še nista bila pripravljena razumeti glasbe, ki je izvirala iz dramatičnega razvoja vsebine. Svoje pravo življenje je balet zaživel šele 18 let po smrti Čajkovskega, ko sta ga na oder postavila L. Ivanov in M. Petipa. Njuna postavitev je postala klasična verzija baleta.
V radgonski predstavi Labodjega jezera so vloge zaigrali: Odette-Kaja Čeh (5. razred baleta), Odile-Šana Dolamič (5. razred baleta), Princ Siegfreid-Maks Srt, Rothbart-Martina Kolbl (6. razred baleta), Kraljica-Kaja Blažka Žnuderl (6. razred baleta), Dvorni norček-David Jakič (2. razred baleta), Wolfgang, prinčev učitelj-Šana Dolamič, Cermoniar-Nika Jelenc. V 1. dejanju princ Siegfrid s prijatelji praznuje svoj 21. rojstni dan. Skupaj se veselijo in plešejo ter se pripravljajo na prihod kraljice. Mati kraljica s svojim prihodom očara vse prisotne. Princu Siegfridu v dar pokloni lokostrel, s katerim se princ odpravi v gozd na lov. Nastopajo: Valček in Poloneza: Nika Barač, Mojca Brumen, Larisa Kapun, Ana Kaučič, Polona Klemenčič, Pia Klun, Jona Krištof, Lana Lorenčič, Iva Merčnik, Zala Petek, Angelica Nina Soto Rovšček, Viktorija Šega, Zarja Rous Zupančič, Lara Čeh, Alina Drobec, Živa Galuf, Alma Ketiš, Anja Kurbus, Špela Toplak, Lana Vukan, Alja Zorko, Brina Cotič, Zala Nika Fras, Amanda Kaučič Rajšp, Romina Kotnik Rajh, Julija Paldauf, Chiara Nidorfer; Trije paži: Samo Mauko, Franc Jožef Čeh Pelc, Gašper Polak.
V 2. dejanju princ Siegfrid ob jezeru sreča prelepa dekleta labode, ki jih je začaral zlobni čarovnik Rothbart; podnevi so labodi in le zvečer dobijo človeško telo. Princ želi ujeti enega izmed labodov. To mu prepreči Odette, ki se spremeni v očarljivo kraljično. Njena lepota tako premami princa, da se ta vanjo takoj zaljubi. Odette mladeniču izda skrivnost: Rothbartova čarovnija bo premagana le, če bo srečala človeka, ki ji bo za vselej poklonil svoje srce in ji ostal zvest. Tako Siegfried Odette obljubi večno ljubezen, kar pa razjezi čarovnika Rothbarta, saj se ta boji, da bo izgubil moč nad začaranimi bitji. Igrajo, trije mladi labodi: Eva Farkaš, Tajda Hedžet, Veronika Poštrak; Mali labodi: Anja Fekonja, Nina Golub, Miša Husar Hovnik, Sara Jurjovič, Anja Kralj, Zoja Kreft, Zala Logar, Neža Sluga, Mila Strah, Mara Zorman, Lana Žnidarič; Črni labodi: Zoja Bibič, Tija Bračič, Maša Farič, Tinkara Fifolt, Julija Fridau Lasbaher, Špela Kovačič, Tia Petrovič, Špela Sabadin, Zarja Stramič, Mija Žnidarič; Labodi: Nastja Felkar, Tjaša Gaševič, Tajda Hedžet, Jerneja Lipič, Veronika Poštrak, Kaja Blažka Žnuderl, Ivana Pintarič, Tjaša Kociper, Katarina Farkaš, Taša Benko, Urška Maruško, Tanja Holc, Sara Parker, Mateja Satler, Nika Jelenc.
Naslednji dan, v 3. dejanju, kraljica priredi veliko svečanost na dvoru, na kateri princ spozna veliko tujih princes. Med njimi bi naj izbral svojo izvoljenko. Nizajo se plesi in zabava je na vrhuncu, ko nepričakovano najavijo neznanega gosta s svojo hčerko. Vstopi Rothbart, ki s sabo vodi demonsko pojavo Odile, ki je vsa v črnem in je videti kot zrcalna podoba Odette. Princ je očaran nad njeno magično podobo in vsem razglasi, da je to njegova izbranka. Obljubi ji večno ljubezen in se tako ujame v čarovnikovo past. Ko se princ zave kaj je storil, obupano zbeži v gozd, da bi našel svojo Odette. Igrajo, španski ples solo: Nastja Felkar; španski ples (bolero): Sanja Benko, Maša Husar Hovnik, Patricia Kaučič, Lana Križman Erlih, Ranja Slavič, Nuša Vrbančič, Urša Žitek: Napolitanski ples (tarantella): David Jakič, Tajda Hedžet, Veronika Poštrak; Madžarski ples solo: Tjaša Gaševič, Jerneja Lipič; Madžarski ples – čardaš: Lana Denša, Neva Gaševič, Zala Koren, Anabella Maier, Lučka Novak, Zara Rozman, Zarja Senekovič, Jaka Srt, Eva Luna Šajnovič, Eva Žitek; Neveste: Brina Cotič, Zala Nika Fras, Amanda Rajšp Kaučič.
V četrtem dejanju Siegfried ponovno najde Odette in se poda v boj z Rothbartom, saj je prepričan, da lahko le s pogumom in borbenostjo ohrani svojo ljubezen. V borbi Siegfried premaga Rothbarta in dokončno uniči čarovnijo. Igrajo, labodi: Nastja Felkar, Tjaša Gaševič, Tajda Hedžet, Jerneja Lipič, Veronika Poštrak, Blažka Kaja Žnuderl, Eva Farkaš, Julija Paldauf, Ivana Pintarič, Tjaša Kociper, Katarina Farkaš, Taša Benko, Urška Maruško, Tanja Holc, Sara Parker, Mateja Satler, Nika Jelenc; Črni labodi: Zoja Bibič, Tija Bračič, Maša Farič, Tinkara Fifolt, Julija Fridau Lasbaher, Špela Kovačič, Tia Petrovič, Špela Sabadin, Zarja Stramič, Mija Žnidarič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Mladi baletniki navdušili z "Labodjim jezerom"