Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladi baletniki navdušili z "Labodjim jezerom"

 

Otroci odlično zaigrali najbolj popularno, ganljivo in nenadomestljivo baletno delo

Labodje jezeroVelika dvorana Kulturnega doma Gornja Radgona je bila premajhna za sprejetje vseh ljubiteljev baleta, ki so si želeli ogledati premierno predstavo avtorja Petra Iljiča Čajkovskega v 4 dejanjih „Labodje jezero", v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona, ki je potekala v koreografiji in pod mentorstvom Ane Tine Petkovšek. Prav zaradi tega je takoj pripravljena ponovitev premiere, ki je znova napolnila dvorano, pričakuje pa se tudi še nekaj popremier oz. ponovitev enake predstave. Vse je bilo odlično: prijetna glasba, čudoviti kostimi in scena (zamisel Ane Tine Petkovšek, ki je poskrbela tudi za tekst), scenografija Daniele Šedivy, kostumi Studia Tossima, svetloba in ozvočenje za katero je poskrbel Davorin Zamuda, glas Andreja Tibauta... Zaplesalo je na desetine otrok - učencev baletnega oddelka od pripravnic do 6. razreda, GŠGR, katerih ponosni ravnatelj je mag. Tomaž Polak, profesorica pa Ana Tina Petkovšek.

Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega (1840–1893) je nedvomno najbolj popularno, ganljivo in skorajda nenadomestljivo delo na repertoarju baletnih ansamblov po vsem svetu. V tej zgodbi se nenavaden razpon med čustveno in psihološko izraznostjo, prehajanje iz mitskega v realno ter kontrast med človeškim in duhovnim svetom – motivi, ki jim zvesto sledimo že vse od prve premiere v sezoni – zlivajo z opojno romantično partituro Čajkovskega. Soočeni smo z edinstvenim razumevanjem ljubezni, ki je skrito pod temačnim površjem življenja, njena uresničitev pa je mogoča edinole v smrti. Libreto se naslanja na pravljični motiv, kakršnega poznajo številni narodi, in med tem ko so se številne interpretacije spogledovale s pravljičnostjo, fantastiko, realizmom ali celo s filozofijo, gre slej ko prej vendarle za globoko duhovno dramo. Delo ob premieri leta 1877 ni imelo posebnega uspeha. Očitno niti občinstvo niti gledališče samo tedaj še nista bila pripravljena razumeti glasbe, ki je izvirala iz dramatičnega razvoja vsebine. Svoje pravo življenje je balet zaživel šele 18 let po smrti Čajkovskega, ko sta ga na oder postavila L. Ivanov in M. Petipa. Njuna postavitev je postala klasična verzija baleta.
V radgonski predstavi Labodjega jezera so vloge zaigrali: Odette-Kaja Čeh (5. razred baleta), Odile-Šana Dolamič (5. razred baleta), Princ Siegfreid-Maks Srt, Rothbart-Martina Kolbl (6. razred baleta), Kraljica-Kaja Blažka Žnuderl (6. razred baleta), Dvorni norček-David Jakič (2. razred baleta), Wolfgang, prinčev učitelj-Šana Dolamič, Cermoniar-Nika Jelenc. V 1. dejanju princ Siegfrid s prijatelji praznuje svoj 21. rojstni dan. Skupaj se veselijo in plešejo ter se pripravljajo na prihod kraljice. Mati kraljica s svojim prihodom očara vse prisotne. Princu Siegfridu v dar pokloni lokostrel, s katerim se princ odpravi v gozd na lov. Nastopajo: Valček in Poloneza: Nika Barač, Mojca Brumen, Larisa Kapun, Ana Kaučič, Polona Klemenčič, Pia Klun, Jona Krištof, Lana Lorenčič, Iva Merčnik, Zala Petek, Angelica Nina Soto Rovšček, Viktorija Šega, Zarja Rous Zupančič, Lara Čeh, Alina Drobec, Živa Galuf, Alma Ketiš, Anja Kurbus, Špela Toplak, Lana Vukan, Alja Zorko, Brina Cotič, Zala Nika Fras, Amanda Kaučič Rajšp, Romina Kotnik Rajh, Julija Paldauf, Chiara Nidorfer; Trije paži: Samo Mauko, Franc Jožef Čeh Pelc, Gašper Polak.
V 2. dejanju princ Siegfrid ob jezeru sreča prelepa dekleta labode, ki jih je začaral zlobni čarovnik Rothbart; podnevi so labodi in le zvečer dobijo človeško telo. Princ želi ujeti enega izmed labodov. To mu prepreči Odette, ki se spremeni v očarljivo kraljično. Njena lepota tako premami princa, da se ta vanjo takoj zaljubi. Odette mladeniču izda skrivnost: Rothbartova čarovnija bo premagana le, če bo srečala človeka, ki ji bo za vselej poklonil svoje srce in ji ostal zvest. Tako Siegfried Odette obljubi večno ljubezen, kar pa razjezi čarovnika Rothbarta, saj se ta boji, da bo izgubil moč nad začaranimi bitji. Igrajo, trije mladi labodi: Eva Farkaš, Tajda Hedžet, Veronika Poštrak; Mali labodi: Anja Fekonja, Nina Golub, Miša Husar Hovnik, Sara Jurjovič, Anja Kralj, Zoja Kreft, Zala Logar, Neža Sluga, Mila Strah, Mara Zorman, Lana Žnidarič; Črni labodi: Zoja Bibič, Tija Bračič, Maša Farič, Tinkara Fifolt, Julija Fridau Lasbaher, Špela Kovačič, Tia Petrovič, Špela Sabadin, Zarja Stramič, Mija Žnidarič; Labodi: Nastja Felkar, Tjaša Gaševič, Tajda Hedžet, Jerneja Lipič, Veronika Poštrak, Kaja Blažka Žnuderl, Ivana Pintarič, Tjaša Kociper, Katarina Farkaš, Taša Benko, Urška Maruško, Tanja Holc, Sara Parker, Mateja Satler, Nika Jelenc.
Naslednji dan, v 3. dejanju, kraljica priredi veliko svečanost na dvoru, na kateri princ spozna veliko tujih princes. Med njimi bi naj izbral svojo izvoljenko. Nizajo se plesi in zabava je na vrhuncu, ko nepričakovano najavijo neznanega gosta s svojo hčerko. Vstopi Rothbart, ki s sabo vodi demonsko pojavo Odile, ki je vsa v črnem in je videti kot zrcalna podoba Odette. Princ je očaran nad njeno magično podobo in vsem razglasi, da je to njegova izbranka. Obljubi ji večno ljubezen in se tako ujame v čarovnikovo past. Ko se princ zave kaj je storil, obupano zbeži v gozd, da bi našel svojo Odette. Igrajo, španski ples solo: Nastja Felkar; španski ples (bolero): Sanja Benko, Maša Husar Hovnik, Patricia Kaučič, Lana Križman Erlih, Ranja Slavič, Nuša Vrbančič, Urša Žitek: Napolitanski ples (tarantella): David Jakič, Tajda Hedžet, Veronika Poštrak; Madžarski ples solo: Tjaša Gaševič, Jerneja Lipič; Madžarski ples – čardaš: Lana Denša, Neva Gaševič, Zala Koren, Anabella Maier, Lučka Novak, Zara Rozman, Zarja Senekovič, Jaka Srt, Eva Luna Šajnovič, Eva Žitek; Neveste: Brina Cotič, Zala Nika Fras, Amanda Rajšp Kaučič.
V četrtem dejanju Siegfried ponovno najde Odette in se poda v boj z Rothbartom, saj je prepričan, da lahko le s pogumom in borbenostjo ohrani svojo ljubezen. V borbi Siegfried premaga Rothbarta in dokončno uniči čarovnijo. Igrajo, labodi: Nastja Felkar, Tjaša Gaševič, Tajda Hedžet, Jerneja Lipič, Veronika Poštrak, Blažka Kaja Žnuderl, Eva Farkaš, Julija Paldauf, Ivana Pintarič, Tjaša Kociper, Katarina Farkaš, Taša Benko, Urška Maruško, Tanja Holc, Sara Parker, Mateja Satler, Nika Jelenc; Črni labodi: Zoja Bibič, Tija Bračič, Maša Farič, Tinkara Fifolt, Julija Fridau Lasbaher, Špela Kovačič, Tia Petrovič, Špela Sabadin, Zarja Stramič, Mija Žnidarič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Mladi baletniki navdušili z "Labodjim jezerom"