Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mrtvi so se obračali v grobu!

 

Soboški gledališčniki uprizorili enkratno „črno dramo" srbskega akademika, dramatika in scenarista Dušana Kovačevića

Zbirni centerV okviru letošnjega Linhartovega srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki ga vsako leto organizira JSKD, so ljubitelji gledaliških predstav, na območju pomurske regije, spremljali deset predstav. Selektor srečanj, Viktor Meglič, je po ogledu vseh desetih predstav v celem Pomurju na regijsko srečanje izbral dve predstavi. Poleg predstave Tadeja Murkoviča, ki jo je tudi režiral, z naslovom Kak je negda blo pozimi, v izvedbi Kulturnega društva Anton Krempl Mala Nedelja, je na ogled bila še drama, s pridihom črne komedije „Zbirni center" srbskega akademika, dramatika in scenarista Dušana Kovačevića (iz leta 1982), v režiji Luke Martina Škofa ter izvedbi Gledališke skupine KUD Štefan Kovač Murska Sobota.

„Zbirni center", drama z elementi črne komedije, je predstava, ki spregovori o človeški minljivosti, o smrti, posmrtnem življenju, o človeku in njegovih neizživetih hrepenenjih, ciljih, čustvih...", je o predstavi pred uvrstitvijo v regijski "finale", zapisal selektor Viktor Meglič.
Zbirni center je prostor, kjer se jata duš, ki v življenju potujejo skupaj, spet najde in združi. Je osamljen prostor, neskončna pokrajina, tisti izpraznjen kotiček v človeku. Junaki ujeti v življenju ali smrti govorijo o človekovem emotivnem življenju, naših odločitvah in njihovih posledicah. Postavitev gledalcu seže v njegov čustveni prostor in od tam deluje. Besedilo odpira mističen prostor, ne moralizira ali poučuje, ampak sledi zgodbi in karakterjem. Je predstava, ki ponudi izrazito režijo, odlično igro, likovno podobo in predvsem gledalcu vsebino, humor, sporočilo, skratka celoten paket dobrega gledališkega dela. Pokaže nivo kulture, ki jo v današnjem času gledalec želi - „gledališki večer je zabava in kulturna hrana."
Komedija priznanega srbskega avtorja Dušana Kovaćevića (Balkanski špijon, Maratonci tečejo častni krog, Botri, Profesionalec, Kdo neki tem poje, Sveti Jurij ubije zmaga, Življenje v tesnih čevljih...) združuje žive in mrtve prebivalce majhnega mesta prek glavnega protagonista, profesorja Mihajla Pavlovića, ki je svoje življenje posvetil arheologiji. Ta se po infarktu znajde v Zbirnem centru – prostoru med življenjem in smrtjo, kjer sreča že pokojne someščane, pa tudi svojo ženo. Kmalu izvemo, da gojijo pokojniki mnogo hudih zamer do sveta živih, še posebej najbližjih. Ti, še živi, vsak po svoje shajajo z bremenom izgube in vsak svojo krivdo, kot vdova, brat izdajalec, sestra prešuštnica, primitivna nova oblast in še bi lahko naštevali. A Mihajlo se zbudi iz kome, vrne v življenje in razodene živim vso jezo in razočaranje mrtvih. Ti se odzovejo kot vsak, ki že dolgo trpi za občutkom slabe vesti...Mrtvi so se po komediji torej še naprej obračali v grobu, a kaj, ko tudi žive čaka neizbežna smrt in bivanje v Zbirnem centru ...
„Želel sem si pripraviti predstavo, ki bi se hkrati ukvarjala z neko intimno temo, ki bi bila blizu temu okolju in bi lahko vanjo vključil čim večjo zasedbo, kjer bi bile moške in ženske vloge enakomerno razporejene, in mislim, da me je rešil Kovačević s tem tekstom," je povedal mentor in režiser Zbirnega centra, Luka Martin Škof, ki se je pri drugem sodelovanju s KUD Štefan Kovač odločil za večji gledališki ansambel. „Ko sem videl, koliko gledališkega potenciala je, mi ni bilo težko izbrati in zgraditi ekipe, ki deluje kot tim in se ima rada.", pravi režiser, ki je vloge v predstavi namenil petnajstim igralcem, kot so: Ana Bregar - Milica Pavlović, Boštjan Sinic - Ivan Pavlović, Aleksandra Pörš - teta Agnela, Zlatan Čerić (Jaro) - Peter, Nenad Perić - Brivec, Klara Draković - zdravnica Jelena Katić Popović, Elizabeta Lebar - Pekarka Leposava, Peter Jadrič - profesor Mihajlo Pavlović Mišo, Marko Horvat - Janko Keser, Vili Kovač - doktor Vlado Katić, Elizabeta Lebar - Pekar Marko, Gašper Lovrec - Stevan Savski Keser, Matej Mertük - harmonikaš Srečko Evergrin. Za glasbo je poskrbel: Luka Kutoša; Maska in kostumi: Katja Lebar; Scenografija: Izidor Zadravec; Tehnična izvedba: Branko Novak; Vodja predstave: Malvina Bernjak; producentka Brigita Perhavec.
Zbirni center je zgodba o profesorju Mihajlu Pavloviću, ki umira. V prvem dejanju se okrog njega v žalosti zbirajo sorodniki, prijatelji in znanci, ne daleč stran pa je poroka in glasna zabava, saj gre življenje dalje, kot ob smrti ljudje radi govorijo žalujočim. Medtem ko se bližnji ukvarjajo s tem, kaj bodo naredili z njegovo hišo, arheološkimi najdbami in stvarmi, ki jih je zapustil, pa je vzporeden svet mrtvih, kamor v drugem dejanju potegne profesorja. A le za kratek čas, saj se profesor še vrne. V onostranstvu se še sreča s pokojnimi, svojo mlado ženo, prijatelji, znanci, sosedi, ki na onem svetu „iz kamnov delajo svoje neuresničene želje". In se sprašujejo, koliko še živijo v spominih, kako je z njihovimi otroki, ali imajo vnuke, ali njihovi bližnji še sedejo za mizo, kjer so nekoč skupaj večerjali, se dotikajo stvari, ki so jih imeli radi, ali še hranijo obleko pokojnega, če se ne bi mogoče še vrnil... Dokler ti pokojniki tam onkraj ne umrejo še drugič, takrat v spominu, in začnejo živeti svoje drugo življenje v neskončni in večni smrti.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Mrtvi so se obračali v grobu!