Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mrtvi so se obračali v grobu!

 

Soboški gledališčniki uprizorili enkratno „črno dramo" srbskega akademika, dramatika in scenarista Dušana Kovačevića

Zbirni centerV okviru letošnjega Linhartovega srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki ga vsako leto organizira JSKD, so ljubitelji gledaliških predstav, na območju pomurske regije, spremljali deset predstav. Selektor srečanj, Viktor Meglič, je po ogledu vseh desetih predstav v celem Pomurju na regijsko srečanje izbral dve predstavi. Poleg predstave Tadeja Murkoviča, ki jo je tudi režiral, z naslovom Kak je negda blo pozimi, v izvedbi Kulturnega društva Anton Krempl Mala Nedelja, je na ogled bila še drama, s pridihom črne komedije „Zbirni center" srbskega akademika, dramatika in scenarista Dušana Kovačevića (iz leta 1982), v režiji Luke Martina Škofa ter izvedbi Gledališke skupine KUD Štefan Kovač Murska Sobota.

„Zbirni center", drama z elementi črne komedije, je predstava, ki spregovori o človeški minljivosti, o smrti, posmrtnem življenju, o človeku in njegovih neizživetih hrepenenjih, ciljih, čustvih...", je o predstavi pred uvrstitvijo v regijski "finale", zapisal selektor Viktor Meglič.
Zbirni center je prostor, kjer se jata duš, ki v življenju potujejo skupaj, spet najde in združi. Je osamljen prostor, neskončna pokrajina, tisti izpraznjen kotiček v človeku. Junaki ujeti v življenju ali smrti govorijo o človekovem emotivnem življenju, naših odločitvah in njihovih posledicah. Postavitev gledalcu seže v njegov čustveni prostor in od tam deluje. Besedilo odpira mističen prostor, ne moralizira ali poučuje, ampak sledi zgodbi in karakterjem. Je predstava, ki ponudi izrazito režijo, odlično igro, likovno podobo in predvsem gledalcu vsebino, humor, sporočilo, skratka celoten paket dobrega gledališkega dela. Pokaže nivo kulture, ki jo v današnjem času gledalec želi - „gledališki večer je zabava in kulturna hrana."
Komedija priznanega srbskega avtorja Dušana Kovaćevića (Balkanski špijon, Maratonci tečejo častni krog, Botri, Profesionalec, Kdo neki tem poje, Sveti Jurij ubije zmaga, Življenje v tesnih čevljih...) združuje žive in mrtve prebivalce majhnega mesta prek glavnega protagonista, profesorja Mihajla Pavlovića, ki je svoje življenje posvetil arheologiji. Ta se po infarktu znajde v Zbirnem centru – prostoru med življenjem in smrtjo, kjer sreča že pokojne someščane, pa tudi svojo ženo. Kmalu izvemo, da gojijo pokojniki mnogo hudih zamer do sveta živih, še posebej najbližjih. Ti, še živi, vsak po svoje shajajo z bremenom izgube in vsak svojo krivdo, kot vdova, brat izdajalec, sestra prešuštnica, primitivna nova oblast in še bi lahko naštevali. A Mihajlo se zbudi iz kome, vrne v življenje in razodene živim vso jezo in razočaranje mrtvih. Ti se odzovejo kot vsak, ki že dolgo trpi za občutkom slabe vesti...Mrtvi so se po komediji torej še naprej obračali v grobu, a kaj, ko tudi žive čaka neizbežna smrt in bivanje v Zbirnem centru ...
„Želel sem si pripraviti predstavo, ki bi se hkrati ukvarjala z neko intimno temo, ki bi bila blizu temu okolju in bi lahko vanjo vključil čim večjo zasedbo, kjer bi bile moške in ženske vloge enakomerno razporejene, in mislim, da me je rešil Kovačević s tem tekstom," je povedal mentor in režiser Zbirnega centra, Luka Martin Škof, ki se je pri drugem sodelovanju s KUD Štefan Kovač odločil za večji gledališki ansambel. „Ko sem videl, koliko gledališkega potenciala je, mi ni bilo težko izbrati in zgraditi ekipe, ki deluje kot tim in se ima rada.", pravi režiser, ki je vloge v predstavi namenil petnajstim igralcem, kot so: Ana Bregar - Milica Pavlović, Boštjan Sinic - Ivan Pavlović, Aleksandra Pörš - teta Agnela, Zlatan Čerić (Jaro) - Peter, Nenad Perić - Brivec, Klara Draković - zdravnica Jelena Katić Popović, Elizabeta Lebar - Pekarka Leposava, Peter Jadrič - profesor Mihajlo Pavlović Mišo, Marko Horvat - Janko Keser, Vili Kovač - doktor Vlado Katić, Elizabeta Lebar - Pekar Marko, Gašper Lovrec - Stevan Savski Keser, Matej Mertük - harmonikaš Srečko Evergrin. Za glasbo je poskrbel: Luka Kutoša; Maska in kostumi: Katja Lebar; Scenografija: Izidor Zadravec; Tehnična izvedba: Branko Novak; Vodja predstave: Malvina Bernjak; producentka Brigita Perhavec.
Zbirni center je zgodba o profesorju Mihajlu Pavloviću, ki umira. V prvem dejanju se okrog njega v žalosti zbirajo sorodniki, prijatelji in znanci, ne daleč stran pa je poroka in glasna zabava, saj gre življenje dalje, kot ob smrti ljudje radi govorijo žalujočim. Medtem ko se bližnji ukvarjajo s tem, kaj bodo naredili z njegovo hišo, arheološkimi najdbami in stvarmi, ki jih je zapustil, pa je vzporeden svet mrtvih, kamor v drugem dejanju potegne profesorja. A le za kratek čas, saj se profesor še vrne. V onostranstvu se še sreča s pokojnimi, svojo mlado ženo, prijatelji, znanci, sosedi, ki na onem svetu „iz kamnov delajo svoje neuresničene želje". In se sprašujejo, koliko še živijo v spominih, kako je z njihovimi otroki, ali imajo vnuke, ali njihovi bližnji še sedejo za mizo, kjer so nekoč skupaj večerjali, se dotikajo stvari, ki so jih imeli radi, ali še hranijo obleko pokojnega, če se ne bi mogoče še vrnil... Dokler ti pokojniki tam onkraj ne umrejo še drugič, takrat v spominu, in začnejo živeti svoje drugo življenje v neskončni in večni smrti.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Mrtvi so se obračali v grobu!