Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob dnevu žena Velikonedeljski gledališčniki gostovali v Gornji Radgoni

 

Z romantično komedijo „Rože za Tončko" obeležili 8. marec

Rože za TončkoVelika dvorana Doma kulture v Gornji Radgoni je bila kar dobro napolnjena ob praznovanju letošnjega mednarodnega praznika žensk. V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, so se namreč v mesto penine in sejmov vrnili stari znanci, gledališčniki iz KUD Simon Gregorčič Velika Nedelja. Zato so na svoje prišli tudi vsi ljubitelji dobrih komedij, saj so se jim velikonedeljski gledališčniki predstavili z enkratno romantično komedijo „Rože za Tončko".

V skoraj dvourni predstavi so se obiskovalci dodobra nasmejali zapleteni zgodbi, katero je odlično odigralo več kot 30 ljubiteljskih prleških gledališčnikov oz. komedijantov. Premiero omenjene komedije so izvedli konec decembra lani v domači Veliki Nedelji, od takrat pa polni dvorane tudi v drugih krajih.
Zgodba govori o Tončki, preprosti ženski srednjih let, ki je pred 14 leti izgubila moža in hčerko. Skozi življenje jo vodi upanje, da se bodo nekega dne spet srečali. Kot najeta čistilka pride čistit v pisarno borze dela, ki se nahaja v zakotni ulici večjega mesta. Pepca, ki je vodja te pisarne, je ne mara in ima do nje zaničevalen odnos. Toda Tončka se ne da in se ji postavi po robu. Njune številne, na videz konfliktne situacije, so zabavne in polne humorja. Na ulici je veliko revežev in klošarjev, ki tu čez dan pojejo ter igrajo. Ivan, ki je eden od klošarjev, si je prenočišče na skrivaj uredil kar v pisarni borze, kamor po zaprtju pisarn prihaja skozi skriti prehod. Zgodba se zaplete, ko ga v pisarni slučajno zaloti mlada Polonca, ki je kot nezaposlena medicinska sestra prišla iskat službo. Ivan se ji izdaja za Pepco in z njo opravi postopek. Med postopkom v pisarno pride še Tončka, ki pa v njem prepozna pogrešanega moža.
Ivan pobegne, Tončki pa ostane vprašanje: »Je Pepca Ivan ali je Ivan Pepca?« Dogodki, ki sledijo, so izjemno zabavni, polni smeha in preobratov. Je Tončka torej našla pogrešanega moža? Bo morda našla tudi pogrešano hčerko? Bo družina po 14-ih letih spet skupaj? Na koncu je razplet nekoliko nepričakovan, saj je dejansko šlo za Tončkinega Ivana, ki je sedem let bil v srbskem zaporu, nato pa je uprizoril svojo smrt in pobegnil v Slovenijo, kjer je nato po dodatnih sedmih letih le našel svojo ženo in hčerko, ki so jo „ugrabili" že ob rojstvu in je živela pri krušnih starših... Poleg napete zgodbe so gledalci v komediji Rože za Tončko, bili deležni obilo zabave, komičnih situacij, zdravega smeha ter igranja in petja v živo. Skupaj z glavno junakinjo Tončko so nasmejani gledalci, podoživeli njeno nenavadno ljubezensko zgodbo ob kateri so se mnogi tudi raznežili in mogoče pustili kakšno solzo...Avtor besedila in režiser komedije je Tonček Žumbar.
Sicer pa je Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja bilo ustanovljeno davnega 4. marca 1893 kot Katoliško, slovensko bralno društvo »Mir« Velika Nedelja. V okviru društva so 28. oktobra 1928 ustanovili Dramatični odsek, ki je vse od ustanovitve do danes nosilec aktivnosti celotnega društva. Letos, natanko v teh marčevskih dneh so torej obeležili 126-letnico društva, oktobra pa bodo obeležili 91- letnico dramske sekcije. V času delovanja so velikonedeljski gledališčniki bili deležni številnih uspehov, med drugim pa so leta 2006 v okviru JSKD na srečanju ljubiteljskih gledališč Slovenije s komedijo Trije vaški svetniki, osvojili prvo mesto v Sloveniji in prejeli Matička za najboljšo predstavo v celoti. Leta 2011 je društvo od Ministrstva za kulturo dobilo Status društva, ki deluje v javnem interesu, ki ga imajo še danes.
Od leta 1997 se ukvarjajo z igrami na prostem, kamor so postavili že 24 gledaliških predstav, ki so v tem času doživele že 265 ponovitev in jih je videlo 112 tisoč gledalcev. V društvu so, poleg dramske sekcije, trenutno aktivne še tri in sicer: Tamburaška skupina Pika Poka, Ljudski pevci in godci ter ženska vokalna skupina Tise...Aktualni predsednik KD Simon Gregorčič Velika Nedelja je Anton Žumbar.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Predstave Ob dnevu žena Velikonedeljski gledališčniki gostovali v Gornji Radgoni