Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čaterjeve fotografske mojstrovine

 

Razstava uglednega fotografa Hermana Čaterja bo na ogled v Gornji Radgoni do 31.1.2012

Foto razstavaV galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni, so predsednik Foto kluba Proportio divina Gornja Radgona, direktorica Zavoda Kultprotur Gornja Radgona, in avtor Herman Čater, odprli enkratno fotografsko razstavo, enega najboljših slovenskih fotografov Hermana Čaterja, ki je doslej prejel veliko številno najprestižnejših mednarodnih priznanj.

 Ogled izvrstnih fotografij, ki so nastale na različnih avtorjevih potepanjih bo možna do 31. januarja 2012.

Avtor razstave Herman Čater se je rodil leta 1941 v Celju, kjer tudi danes živi. Diplomiral je iz angleškega jezika in angleške književnosti. V svet fotografije ga je popeljal oče že v mladosti, resneje pa se je začel ukvarjati s fotografijo po letu 1996, ko je imel prvič sprejeto fotografijo na državni razstavi v Mariboru, istega leta pa tudi prvo samostojno razstavo v Celju. Je član FK Maribor, leta 2006 pa je bil pobudnik in soustanovitelj Društva fotografov Svit v Celju. Zadnja leta je med najuspešnejšimi fotografi v Fotografski zvezi Slovenije - FZS. Mednarodna zveza za umetniško fotografi jo FIAP mu je leta 2008 podelila naslov EFIAP (Excellence FIAP), Umetniški svet, FZS pa naziv MF FZS (Mojster fotografije). Do sedaj je imel preko 100 samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji, ZDA, Nemčiji, Hrvaški, Slovaški, Saudski Arabiji in Sibiriji… ter prejel več kot sto domačih in mednarodnih nagrad.

V zadnjih letih je prejel veliko nagrad, kot so: Emzin, fotografija leta, ožji izbor (2008); Gran tour delle Colline – najboljši avtor, štiri zlate medalje; In spot light pri Black& White magazinu, za kolekcijo portretne fotografi je (objava v fotografski reviji v ZDA) (2009); Nominacija pri „World Photographic Art Magazine“ z dvema fotografi jama (sodelovalo je 92 držav) (2009); Ožji izbor na tekmovanju „Photographic Portrait Prize 2009“, London (2009); Prva nagrada na pregledni slovenski razstavi (2009); FIAP bronasta medalja v Turčiji (2009); Medalja v Novgorodu, Rusija (2009); Medalja v Tokiju (2009); Emzin, fotografi ja leta, ožji izbor (2010); Druga nagrada na državni pregledni razstavi (2010); Merit award Black and White magazine, ZDA (2010); Zlata medalja na FIAP salonu na Cipru (sodelovalo 7400 fotografov iz 114 držav) (2010); Grang prix in zlata FIAP medalja v Abu Dhabiju (2010); Srebrna FIAP medalja v Beogradu, Srbija (2010). Letos je sodeloval na 11 mednarodnih salonih in dobil 13 nagrad...

Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka, izr. prof. na Filozofski fakulteti v Mariboru, dr. Marjeta Ciglenečki Čatrova fotografija sega na različna področja, je portretist in krajinar, lirično razpoložen opazovalec razkošne narave in žanrsko realističen dokumentarist vsakdanjih prizorov. Fotografira na poteh po Sloveniji, s kamero pa se odpravlja tudi daleč stran, v Toskano, na Škotsko, v Emirate, Sibirijo…V letu 2008 se je poklonil Stojanu Kerblerju ob njegovi sedemdeset letnici in naredil serijo mojstrovih portretov; Stojan Kerbler slavi kot predan mentor mlajšim ustvarjalcem in tudi Čatru je dragocen sogovornik. Čatrove fotografije so črno-bele in barvne- slednje prevladujejo, pri čemer avtor skrbno kontrolira barvno skalo. Pozoren je na barvne kontraste, ki ji mehča z megličastimi prehodi, ter izrablja nasprotno svetlobo, ki razblinja ostre forme. Poznavalci so Čatrove fotografi je opazili, njihovo kakovost pa potrjujejo tudi mnoga domača in mednarodna priznanja. Posebno pozornost je vzbudila njegova serija fotografi j, ki jih je Čater posnel na domu ostarelega in sedaj že pokojnega moža v hribovitih krajih v osrčju Slovenije. Malokdo zaide do na pol podrte in v strmino postavljene lesene koče, kamor vozi le kolovoz. Osamljeni možakar se je razveselil fotografovega obiska, spoprijateljila sta se in dovolil mu je fotografirati. Serija nas seznanja s hišo in življenjem njenega nenavadnega prebivalca. Posnetki zunanjščine revščino doma zagrinjajo v romantično razpoloženje razcvetele pomladi, notranjost pa prikaže drugačno podobo.

Fotografija sistematično našteva skopo notranjo opremo: štedilnik, iz katerega seva rdeča svetloba ognja, Križanega na steni in še enega nekoliko manjšega na mizi, poročno fotografi jo in še eno, ki prikazuje mlado ženo, lončeno peč v kotu, razmetano posteljo, počene lonce, zavržene steklenice… Možakarja so zaznamovali beda in osamljenost, bolezni, pomanjkanje, cigarete in tudi pijača. Starčeve podobe gledalcev ne morejo pustiti ravnodušnih. Občutki krivde in sočutja so prvi odzivi, ki pa ob skrbnem ogledovanju ne prevladujejo. Čater je tovrstno branje presegel s pretanjeno rabo svetlobe in ponudil več plasti razumevanja svojih podob. V raztrgano kočo zunanja luč vdira skozi majhna okna, Čater pa je zmogel ujeti njene magične odseve ob robovih predmetov na grebenih razpokanega ometa, v odbleskih okrušenih kozarcev in krožnikov, na obrazu svojega prijatelja pa je zabeležil soj iz razbeljene peči in sončne žarke, ki prodirajo skozi razmaknjene deske gospodarske lope. Kompozicije, na katerih je starec prikazan v molitvi, zatopljen v prebiranje rožnega venca ali zazrt v razpelo, pa zajema naravnost mistično razpoloženje. V religiozno misel vodi več motivov, med njimi tudi prizor, ko starec reže hlebec kruha, ali portret z ovcama v hlevu. Čatrova serija fotografij z naslovom »Pozabljen« je sociološka študija, a tudi fotografov razmislek o življenjskih vrednotah...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Čaterjeve fotografske mojstrovine