Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gornja Radgona gosti razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca

 

Figure in fotografije mariborskega Prleka      

Razstava Vojka Radivoja ŠtuhecaV Galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona so odprli nadvse zanimivo in kvalitetno razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca iz Maribora, poleg zanimivih figur pa so na ogled tudi fotografije.

Ob tej priložnosti so o razstavi ter uglednemu avtorju spregovorili umetniški prijatelj, akademski slikar, Vladimir Potočnik, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, kronist iz Štuhčevega rojstnega kraja Mala Nedelja v Prlekiji, Ludvik Rudolf, ter direktorica Kultproturja Gornja Radgona, Norma Bale. Vsi so si bili enotnega mnenja, da gre za odlično, pravzaprav unikatno razstavo, katere ogled ne gre zamuditi. „V Sloveniji je malo kiparskih razstav, saj je tudi kiparjev relativno malo. Male plastike Vojka Radivoja Štuheca pa bi gotovo sodile v naše domove in ne v galerije. Žal pa jih pri nas premalo cenimo in spoštujemo“, je med drugim dejal Vladimir Potočnik, ki je enako kot drugi prisotni žalostno ugotovil, da se je odprtja razstave udeležilo tako malo obiskovalcev. Vsi pa so prepričani, da si bo samo razstavo, ogledalo veliko ljudi, za kar bo možnost do 20. julija.

Vojko Radivoj Štuhec je do sedaj ustvaril preko 500 kiparskih del v različnih materialih in pripravil preko 200 razstav doma in v tujini. Med drugim je že pred štiridesetimi leti, sodeloval tudi na zelo znani kiparski koloniji „Od Gubca do Lacka 1972“, v Vidmu ob Ščavnici, kjer je ustvaril skulpturo v letu z naslovom „razkol“. Kot rečeno, na razstavi v Gornji Radgoni je Štuhec postavil na ogled tudi umetniške fotografije. Nastale so pred več kot desetimi leti, fotografiral je pa Maribor, svoje mesto. Pripravil je tri cikle razstav fotografij: Grbi in smet; Zidovi krvavijo; Svetloba in tema. To so dokumenti minulega časa. V objektiv je ujel stara poslopja in dvorišča svojega kraja, ki jih je čas močno najedel in so obsojena na propad, zrušila jih bo mestna oblast, ali pa bodo propadla sama od sebe. Cikel Grbi in smeti, ki je predstavljen v Gornji Radgoni, je tako rekoč v opomin mestnim oblastem Maribora, ki jim je malo mar za kulturno dediščino in podobo kraja. Ker ima rad svoje mesto Maribor, je nekatere posnetke celo olepšal. „Da je odličen fotograf, širša javnost niti ne ve, zato smo še toliko bolj veseli, da fotografije razstavlja tudi pri nas“, je dejala Tatjana Mijatovič.

Avtor rastave v Gornji Radgoni Radivoj Vojko Štuhec je rojen 30.5.1946 v Mali Nedelji. Mati Mila Štuhec rojena Čeh, je bila učiteljica, oče Franc Štuhec je bil državni uslužbenec. Imel je tudi starejšo sestro Bredo. Po drugi svetovni vojni sta starša z dekretom dobila novi službi na Primorskem. V Ajdovščini so živeli od 1947 do 1951 leta. Osnovno in srednjo šolanje je Štuhec obiskoval v Mariboru, nato je nekaj časa poučeval glasbo na osnovni šoli v Pernici pri Mariboru, nakar je šel študirat kiparstvo na Likovno akademijo v Ljubljani. Diplomiral je 1972 leta, ko se je poročil z Alenko (roj. Kovačič), zaposlil se je na Srednji trgovski šoli v Mariboru in rodila se je hči Mojca. V letih 1973 in 1974 je služil JLA v Karlovcu. Štiri leta je poučeval likovno vzgojo na Srednji vzgojiteljski in Pedagoški šoli v Mariboru, zatem je od leta 1981 do 1985 poučeval likovno vzgojo na Srednji kovinarski strojni šoli v Mariboru. Leta 1985 je sprejel delo industrijskega oblikovalca v Birostroju v Mariboru, dve leti pozneje pa je dobil status svobodnega umetnika, in leta 2009 se je upokojil.

„Do sedaj sem ustvaril preko 500 del v različnih materialih in imel več kot 200 razstav tako doma, kakor v tujini. Med pomembnejše samostojne razstave sodijo: 1975- Maribor, RS Rotovž; Ravne na Koroškem, Likovni salon; 1985- Beograd, Galerija Borbe; 1995- Maribor, Galerija DLUM; 1997- Maribor, Umetnostna galerija, pregledna razstava; Ljubljana, Vodnikova domačija; Celje, Galerija sodobne umetnosti, pregledna razstava; Izola, Galerija Insula; 2000- Nova Gorica, Mestna galerija, pregledna razstava; 2001- Škofja Loka, Loški muzej; 2007- Ljubljana, Galerija ZDSLU; 2008- marior, Galerija DLUM. Pomembnejše skupinske razstave so bile v: Mariboru v Umetnostni galeriji, v RS Rotovž, v Glaeriji DLUM, v Ljubljani, Londonu, Parizu, Gradcu, Beogradu, Zagrebu, Celju, Luksemburgu, Murski Soboti…Pomemben del ustvarjalnega opusa so tudi javna dela: 1968- Štanjel na Krasu/Kamen; 1970- Ljubljana, Študentsko naselje/beton; 1972- Videm ob Ščavnici/let; 1980- Ruše pri Mariboru/kamen; Maribor/relief; Ribnica na Pohorju/granit; Maribor, Trije ribniki/bron; 1984- maribor/beton; 1993- Radlje ob Dravi spomenik/beton. Scenska dela za gledališke predstave SNG Maribor: Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen, Figarova svatba“, pravi o svojem umetniškem ustvarjanju skromni Štuhec, ki je delal tudi na področju industrijskega in grafičnega oblikovanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gornja Radgona gosti razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca