Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gornja Radgona gosti razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca

 

Figure in fotografije mariborskega Prleka      

Razstava Vojka Radivoja ŠtuhecaV Galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona so odprli nadvse zanimivo in kvalitetno razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca iz Maribora, poleg zanimivih figur pa so na ogled tudi fotografije.

Ob tej priložnosti so o razstavi ter uglednemu avtorju spregovorili umetniški prijatelj, akademski slikar, Vladimir Potočnik, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, kronist iz Štuhčevega rojstnega kraja Mala Nedelja v Prlekiji, Ludvik Rudolf, ter direktorica Kultproturja Gornja Radgona, Norma Bale. Vsi so si bili enotnega mnenja, da gre za odlično, pravzaprav unikatno razstavo, katere ogled ne gre zamuditi. „V Sloveniji je malo kiparskih razstav, saj je tudi kiparjev relativno malo. Male plastike Vojka Radivoja Štuheca pa bi gotovo sodile v naše domove in ne v galerije. Žal pa jih pri nas premalo cenimo in spoštujemo“, je med drugim dejal Vladimir Potočnik, ki je enako kot drugi prisotni žalostno ugotovil, da se je odprtja razstave udeležilo tako malo obiskovalcev. Vsi pa so prepričani, da si bo samo razstavo, ogledalo veliko ljudi, za kar bo možnost do 20. julija.

Vojko Radivoj Štuhec je do sedaj ustvaril preko 500 kiparskih del v različnih materialih in pripravil preko 200 razstav doma in v tujini. Med drugim je že pred štiridesetimi leti, sodeloval tudi na zelo znani kiparski koloniji „Od Gubca do Lacka 1972“, v Vidmu ob Ščavnici, kjer je ustvaril skulpturo v letu z naslovom „razkol“. Kot rečeno, na razstavi v Gornji Radgoni je Štuhec postavil na ogled tudi umetniške fotografije. Nastale so pred več kot desetimi leti, fotografiral je pa Maribor, svoje mesto. Pripravil je tri cikle razstav fotografij: Grbi in smet; Zidovi krvavijo; Svetloba in tema. To so dokumenti minulega časa. V objektiv je ujel stara poslopja in dvorišča svojega kraja, ki jih je čas močno najedel in so obsojena na propad, zrušila jih bo mestna oblast, ali pa bodo propadla sama od sebe. Cikel Grbi in smeti, ki je predstavljen v Gornji Radgoni, je tako rekoč v opomin mestnim oblastem Maribora, ki jim je malo mar za kulturno dediščino in podobo kraja. Ker ima rad svoje mesto Maribor, je nekatere posnetke celo olepšal. „Da je odličen fotograf, širša javnost niti ne ve, zato smo še toliko bolj veseli, da fotografije razstavlja tudi pri nas“, je dejala Tatjana Mijatovič.

Avtor rastave v Gornji Radgoni Radivoj Vojko Štuhec je rojen 30.5.1946 v Mali Nedelji. Mati Mila Štuhec rojena Čeh, je bila učiteljica, oče Franc Štuhec je bil državni uslužbenec. Imel je tudi starejšo sestro Bredo. Po drugi svetovni vojni sta starša z dekretom dobila novi službi na Primorskem. V Ajdovščini so živeli od 1947 do 1951 leta. Osnovno in srednjo šolanje je Štuhec obiskoval v Mariboru, nato je nekaj časa poučeval glasbo na osnovni šoli v Pernici pri Mariboru, nakar je šel študirat kiparstvo na Likovno akademijo v Ljubljani. Diplomiral je 1972 leta, ko se je poročil z Alenko (roj. Kovačič), zaposlil se je na Srednji trgovski šoli v Mariboru in rodila se je hči Mojca. V letih 1973 in 1974 je služil JLA v Karlovcu. Štiri leta je poučeval likovno vzgojo na Srednji vzgojiteljski in Pedagoški šoli v Mariboru, zatem je od leta 1981 do 1985 poučeval likovno vzgojo na Srednji kovinarski strojni šoli v Mariboru. Leta 1985 je sprejel delo industrijskega oblikovalca v Birostroju v Mariboru, dve leti pozneje pa je dobil status svobodnega umetnika, in leta 2009 se je upokojil.

„Do sedaj sem ustvaril preko 500 del v različnih materialih in imel več kot 200 razstav tako doma, kakor v tujini. Med pomembnejše samostojne razstave sodijo: 1975- Maribor, RS Rotovž; Ravne na Koroškem, Likovni salon; 1985- Beograd, Galerija Borbe; 1995- Maribor, Galerija DLUM; 1997- Maribor, Umetnostna galerija, pregledna razstava; Ljubljana, Vodnikova domačija; Celje, Galerija sodobne umetnosti, pregledna razstava; Izola, Galerija Insula; 2000- Nova Gorica, Mestna galerija, pregledna razstava; 2001- Škofja Loka, Loški muzej; 2007- Ljubljana, Galerija ZDSLU; 2008- marior, Galerija DLUM. Pomembnejše skupinske razstave so bile v: Mariboru v Umetnostni galeriji, v RS Rotovž, v Glaeriji DLUM, v Ljubljani, Londonu, Parizu, Gradcu, Beogradu, Zagrebu, Celju, Luksemburgu, Murski Soboti…Pomemben del ustvarjalnega opusa so tudi javna dela: 1968- Štanjel na Krasu/Kamen; 1970- Ljubljana, Študentsko naselje/beton; 1972- Videm ob Ščavnici/let; 1980- Ruše pri Mariboru/kamen; Maribor/relief; Ribnica na Pohorju/granit; Maribor, Trije ribniki/bron; 1984- maribor/beton; 1993- Radlje ob Dravi spomenik/beton. Scenska dela za gledališke predstave SNG Maribor: Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen, Figarova svatba“, pravi o svojem umetniškem ustvarjanju skromni Štuhec, ki je delal tudi na področju industrijskega in grafičnega oblikovanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gornja Radgona gosti razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca