Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gornja Radgona gosti razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca

 

Figure in fotografije mariborskega Prleka      

Razstava Vojka Radivoja ŠtuhecaV Galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona so odprli nadvse zanimivo in kvalitetno razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca iz Maribora, poleg zanimivih figur pa so na ogled tudi fotografije.

Ob tej priložnosti so o razstavi ter uglednemu avtorju spregovorili umetniški prijatelj, akademski slikar, Vladimir Potočnik, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, kronist iz Štuhčevega rojstnega kraja Mala Nedelja v Prlekiji, Ludvik Rudolf, ter direktorica Kultproturja Gornja Radgona, Norma Bale. Vsi so si bili enotnega mnenja, da gre za odlično, pravzaprav unikatno razstavo, katere ogled ne gre zamuditi. „V Sloveniji je malo kiparskih razstav, saj je tudi kiparjev relativno malo. Male plastike Vojka Radivoja Štuheca pa bi gotovo sodile v naše domove in ne v galerije. Žal pa jih pri nas premalo cenimo in spoštujemo“, je med drugim dejal Vladimir Potočnik, ki je enako kot drugi prisotni žalostno ugotovil, da se je odprtja razstave udeležilo tako malo obiskovalcev. Vsi pa so prepričani, da si bo samo razstavo, ogledalo veliko ljudi, za kar bo možnost do 20. julija.

Vojko Radivoj Štuhec je do sedaj ustvaril preko 500 kiparskih del v različnih materialih in pripravil preko 200 razstav doma in v tujini. Med drugim je že pred štiridesetimi leti, sodeloval tudi na zelo znani kiparski koloniji „Od Gubca do Lacka 1972“, v Vidmu ob Ščavnici, kjer je ustvaril skulpturo v letu z naslovom „razkol“. Kot rečeno, na razstavi v Gornji Radgoni je Štuhec postavil na ogled tudi umetniške fotografije. Nastale so pred več kot desetimi leti, fotografiral je pa Maribor, svoje mesto. Pripravil je tri cikle razstav fotografij: Grbi in smet; Zidovi krvavijo; Svetloba in tema. To so dokumenti minulega časa. V objektiv je ujel stara poslopja in dvorišča svojega kraja, ki jih je čas močno najedel in so obsojena na propad, zrušila jih bo mestna oblast, ali pa bodo propadla sama od sebe. Cikel Grbi in smeti, ki je predstavljen v Gornji Radgoni, je tako rekoč v opomin mestnim oblastem Maribora, ki jim je malo mar za kulturno dediščino in podobo kraja. Ker ima rad svoje mesto Maribor, je nekatere posnetke celo olepšal. „Da je odličen fotograf, širša javnost niti ne ve, zato smo še toliko bolj veseli, da fotografije razstavlja tudi pri nas“, je dejala Tatjana Mijatovič.

Avtor rastave v Gornji Radgoni Radivoj Vojko Štuhec je rojen 30.5.1946 v Mali Nedelji. Mati Mila Štuhec rojena Čeh, je bila učiteljica, oče Franc Štuhec je bil državni uslužbenec. Imel je tudi starejšo sestro Bredo. Po drugi svetovni vojni sta starša z dekretom dobila novi službi na Primorskem. V Ajdovščini so živeli od 1947 do 1951 leta. Osnovno in srednjo šolanje je Štuhec obiskoval v Mariboru, nato je nekaj časa poučeval glasbo na osnovni šoli v Pernici pri Mariboru, nakar je šel študirat kiparstvo na Likovno akademijo v Ljubljani. Diplomiral je 1972 leta, ko se je poročil z Alenko (roj. Kovačič), zaposlil se je na Srednji trgovski šoli v Mariboru in rodila se je hči Mojca. V letih 1973 in 1974 je služil JLA v Karlovcu. Štiri leta je poučeval likovno vzgojo na Srednji vzgojiteljski in Pedagoški šoli v Mariboru, zatem je od leta 1981 do 1985 poučeval likovno vzgojo na Srednji kovinarski strojni šoli v Mariboru. Leta 1985 je sprejel delo industrijskega oblikovalca v Birostroju v Mariboru, dve leti pozneje pa je dobil status svobodnega umetnika, in leta 2009 se je upokojil.

„Do sedaj sem ustvaril preko 500 del v različnih materialih in imel več kot 200 razstav tako doma, kakor v tujini. Med pomembnejše samostojne razstave sodijo: 1975- Maribor, RS Rotovž; Ravne na Koroškem, Likovni salon; 1985- Beograd, Galerija Borbe; 1995- Maribor, Galerija DLUM; 1997- Maribor, Umetnostna galerija, pregledna razstava; Ljubljana, Vodnikova domačija; Celje, Galerija sodobne umetnosti, pregledna razstava; Izola, Galerija Insula; 2000- Nova Gorica, Mestna galerija, pregledna razstava; 2001- Škofja Loka, Loški muzej; 2007- Ljubljana, Galerija ZDSLU; 2008- marior, Galerija DLUM. Pomembnejše skupinske razstave so bile v: Mariboru v Umetnostni galeriji, v RS Rotovž, v Glaeriji DLUM, v Ljubljani, Londonu, Parizu, Gradcu, Beogradu, Zagrebu, Celju, Luksemburgu, Murski Soboti…Pomemben del ustvarjalnega opusa so tudi javna dela: 1968- Štanjel na Krasu/Kamen; 1970- Ljubljana, Študentsko naselje/beton; 1972- Videm ob Ščavnici/let; 1980- Ruše pri Mariboru/kamen; Maribor/relief; Ribnica na Pohorju/granit; Maribor, Trije ribniki/bron; 1984- maribor/beton; 1993- Radlje ob Dravi spomenik/beton. Scenska dela za gledališke predstave SNG Maribor: Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen, Figarova svatba“, pravi o svojem umetniškem ustvarjanju skromni Štuhec, ki je delal tudi na področju industrijskega in grafičnega oblikovanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gornja Radgona gosti razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuheca