V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mirini portreti in figure

 

Likovna ustvarjalka Mira Petek razstavlja v Svetem Juriju ob Ščavnici

Razstava Mire PetekV navzočnosti množice obiskovalcev so v prostorih kulturno-upravnega središča v Svetem Juriju ob Ščavnici, odprli nadvse zanimivo razstavo likovne pedagoginje in umetnice Mire Petek iz Račkega Vrha, sicer članice Likovno-kulturnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Glavno vsebino njene razstave, ki je na ogled do 14. aprila letos, in tudi celotnega ustvarjalnega opusa predstavljajo in zavzemajo predvsem portreti in figure, v globljem pomenu so to ljubezen, čudenje nad življenjem, veselje, sreča. Njen svojstven in močan ekspresiven izraz se izraža skozi risbo in povsem slikarski pristop. Njen svet so predvsem ljudje v njenem najožjem okolju. Kot mati treh hčera zapisuje njihove podobe skozi čas, v nežni in ljubeči risbi s svinčnikom ali ogljem, z barvno risbo ali z mogočnimi grafičnimi odtisi, ali v oljni tehniki.

Mira Petek poučuje likovni pouk na OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici in OŠ Cezanjevci. Z otroci sodeluje na številnih likovnih natečajih, na katerih skupaj prejemajo mnoge nagrade in priznanja. Razstavljala je na samostojnih in skupinskih razstavah ter sodelovala na številnih likovnih kolonijah. Petkova je sicer končala študij likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Mariboru in nadaljevala visokošolski študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti, kjer je diplomirala leta 1994. Njena ustvarjalna pot je izredno bogata. Močna želja po likovnem izražanju jo neprekinjeno žene že od študija naprej. V teh letih si je Mira Petek izgradila svojstven, močan ekpresiven izraz, ki se izraža skozi risbo ali povsem slikarski pristop.

„Odličnost obvladovanja tako risbe kot slikarskega načina ji nudi kot močno podlago za svojo umetniško izpoved. Prav odličnost obvladovanja klasičnega portreta oz. risbe je izjemna zato jo lahko nadgrajuje in se odmika od prepoznavnosti vse do dotika abstraktnega. Ta ji nudi osvobajajoči dih v večje globine, poigravanje z barvo in obliko. Nastajajo virtuozni zapisi hipnih stanj figure kot nekakšni krokiji, v katerih je zamrznjen trenutek giba. S pretanjenim opazovanjem človeka prodira v njegovo globino. Iz njega potegne stanje trenutka, živost izraza skozi poplesovanje živahne poteze, zdaj nežne, pa spet ostrejše, zarisuje prepoznavnost osebe, tistega trenutka. Včasih se zazdi, da so osebe, ki jih prepoznamo, dobile bolj izraz z novo dimenzijo. Vstopa v intimen stik z njimi. Njen svet so predvsem ljudje v njenem najožjem okolju. Družina, ki ji pomeni trdno oporo. Ožji krog pa se kdaj razširi in dopusti vstop tudi družini in prijateljem... Menjavanje izražanja bodisi v risbi ali v sliki Miri ne predstavlja težave in z lahkoto prehaja in celo transcendira risbo v slikarski metje. Razvila je svojevrsten kolorističen izraz v katerega pa včasih stopi trdna poteza risbe, ki kot opora zavibrira znotraj barvnih ploskev“, pravi o Petkovi, mag. Darja Srebnik, akad. slik.rest. spec.

Ugledna umetnica dodaja, da je svežina Mirinih risb in slik podobna, saj pušča vtis, da noče nikoli doseči zadnje besede v potezi ali barvi. Belina, praznina podlage in robov zaigrajo posebno vlogo, kot da se je dorečeno že izrazilo in nagnetlo v središču, praznina pa še dodatno podpira skoncentrirane podobe in jim pusti diha. Puščanje odprtosti slike je osvobajajoča, saj izraža močan potencial odločnosti in karakter slikarke, ki ve, kdaj pustiti in doreči „zadnjo“ potezo.

Navidez nedokončano postane popolno in ničesar več ni potrebno dodati...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Mirini portreti in figure