Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mirini portreti in figure

 

Likovna ustvarjalka Mira Petek razstavlja v Svetem Juriju ob Ščavnici

Razstava Mire PetekV navzočnosti množice obiskovalcev so v prostorih kulturno-upravnega središča v Svetem Juriju ob Ščavnici, odprli nadvse zanimivo razstavo likovne pedagoginje in umetnice Mire Petek iz Račkega Vrha, sicer članice Likovno-kulturnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Glavno vsebino njene razstave, ki je na ogled do 14. aprila letos, in tudi celotnega ustvarjalnega opusa predstavljajo in zavzemajo predvsem portreti in figure, v globljem pomenu so to ljubezen, čudenje nad življenjem, veselje, sreča. Njen svojstven in močan ekspresiven izraz se izraža skozi risbo in povsem slikarski pristop. Njen svet so predvsem ljudje v njenem najožjem okolju. Kot mati treh hčera zapisuje njihove podobe skozi čas, v nežni in ljubeči risbi s svinčnikom ali ogljem, z barvno risbo ali z mogočnimi grafičnimi odtisi, ali v oljni tehniki.

Mira Petek poučuje likovni pouk na OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici in OŠ Cezanjevci. Z otroci sodeluje na številnih likovnih natečajih, na katerih skupaj prejemajo mnoge nagrade in priznanja. Razstavljala je na samostojnih in skupinskih razstavah ter sodelovala na številnih likovnih kolonijah. Petkova je sicer končala študij likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Mariboru in nadaljevala visokošolski študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti, kjer je diplomirala leta 1994. Njena ustvarjalna pot je izredno bogata. Močna želja po likovnem izražanju jo neprekinjeno žene že od študija naprej. V teh letih si je Mira Petek izgradila svojstven, močan ekpresiven izraz, ki se izraža skozi risbo ali povsem slikarski pristop.

„Odličnost obvladovanja tako risbe kot slikarskega načina ji nudi kot močno podlago za svojo umetniško izpoved. Prav odličnost obvladovanja klasičnega portreta oz. risbe je izjemna zato jo lahko nadgrajuje in se odmika od prepoznavnosti vse do dotika abstraktnega. Ta ji nudi osvobajajoči dih v večje globine, poigravanje z barvo in obliko. Nastajajo virtuozni zapisi hipnih stanj figure kot nekakšni krokiji, v katerih je zamrznjen trenutek giba. S pretanjenim opazovanjem človeka prodira v njegovo globino. Iz njega potegne stanje trenutka, živost izraza skozi poplesovanje živahne poteze, zdaj nežne, pa spet ostrejše, zarisuje prepoznavnost osebe, tistega trenutka. Včasih se zazdi, da so osebe, ki jih prepoznamo, dobile bolj izraz z novo dimenzijo. Vstopa v intimen stik z njimi. Njen svet so predvsem ljudje v njenem najožjem okolju. Družina, ki ji pomeni trdno oporo. Ožji krog pa se kdaj razširi in dopusti vstop tudi družini in prijateljem... Menjavanje izražanja bodisi v risbi ali v sliki Miri ne predstavlja težave in z lahkoto prehaja in celo transcendira risbo v slikarski metje. Razvila je svojevrsten kolorističen izraz v katerega pa včasih stopi trdna poteza risbe, ki kot opora zavibrira znotraj barvnih ploskev“, pravi o Petkovi, mag. Darja Srebnik, akad. slik.rest. spec.

Ugledna umetnica dodaja, da je svežina Mirinih risb in slik podobna, saj pušča vtis, da noče nikoli doseči zadnje besede v potezi ali barvi. Belina, praznina podlage in robov zaigrajo posebno vlogo, kot da se je dorečeno že izrazilo in nagnetlo v središču, praznina pa še dodatno podpira skoncentrirane podobe in jim pusti diha. Puščanje odprtosti slike je osvobajajoča, saj izraža močan potencial odločnosti in karakter slikarke, ki ve, kdaj pustiti in doreči „zadnjo“ potezo.

Navidez nedokončano postane popolno in ničesar več ni potrebno dodati...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Mirini portreti in figure