Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 75 risb in grafik „Zlate palete 2013“

 

Prva letošnja tematska razstava je v Gornjo Radgono privabila 50 avtorjev iz cele Slovenije

Zlata paleta 2013V organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona, ki se je lansko jesen vključilo v Zvezo likovnih društev Slovenije s sedežem v Trbovljah, so minuli konec tedna Kulturnem domu Gornja Radgona odprli prvo letošnjo tematsko razstavo v okviru „Zlate palete 2013“ (državna razstava »Zlata paleta 2013«, bo meseca novembra letos v Trbovljah). V imenu organizatorja je prisotne ob odprtju razstave pozdravila Tatjana Mijatović, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Zvezo likovnih društev Slovenije je predstavil njen predsednik Branko Železnik, ki je tudi podelil priznanja in zahvale razstavljajočim umetnicam in umetnikom.

Razstavo je v imenu odsotnega župana Občine Gornja Radgona Antona Kampuša, odprl predsednik Sveta Območne izpostave JSKD Gornja Radgona Milan Nekrep. Priložnostni kulturni program, ki ga je povezovala članica Likovnega društva Radgona, Alenka Regoršek, je pripravila Zasebna glasbena šola Maestro iz Gornje Radgone. Kot kvartet flavt so nastopile: Nina Korošak, Ana Mojca Krajnc, Špela Štrakl in Urška Subašič, ki so ob mentorstvu Milene Pfeifer in Melite Vulc zaigrale Bizetovo Habanero.

Galerija Kulturnega doma v Gornji Radgoni bo tako do 26. aprila gostila tematsko razstavo »Risbe in grafike«, na ogled pa je skupno 36 risb ter 39 grafik, ki jih je ustvarilo natanko 50 avtorjev iz 14 društev iz cele države (Društvo likovnikov Ljubljana, Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice, FAROS Piran, Likovna sekcija KUD Polzela, Likovno društvo Gornja Radgona, Likovno društvo Mengeš, KD likovnih umetnikov LIK Izola, Društvo revirskih umetnikov RELIK Trbovlje, Likovna družina Dobova KD F. Bogovič, Litijski likovni atelje LILA Litija, Likovni klub SOLINAR Piran, Zavod ARS VIVA Stari trg pri Ložu, Društvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja DLLU Kočevje in Likovna sekcija Zveze paraplegikov Slovenije).

Strokovna komisija, ki sta jo sestavljali profesorica likovne umetnosti Maša Jazbec in akademski kipar mag. Zoran Poznič, ni imela lahkega dela, kajti na izbor je prispelo kar 138 del 91 avtoric in avtorjev (85 risb in 53 grafik). Izbranih je bilo torej 36 risb, o katerih sta strokovnjaka, med ostalim, zapisala: »… Na razstavi v Gornji Radgoni so na ogled dela, ki naj bi predstavljala vrh ljubiteljskega ukvarjanja z risbo v Sloveniji, tako na obrtno tehničnem področju, kot tudi na slogovno-vsebinskem. Nekatera dela, predvsem na področju perorisbe, s svojo visoko kvaliteto na obeh področjih kažejo, da se nam ni treba bati za bodočnost na tem področju. V čisti risbi pa predvsem pogrešamo bolj analitično ukvarjanje s figuro, razmerji ter linearno perspektivo. Čuti se pomanjkanje kilometrine, čuti se pomanjkanje mentorskega vodstva. Pa vendar nas veseli število oddanih del, saj kvantiteta posledično vedno pripelje do kvalitete…« Izbranih pa je bilo tudi 39 grafik, o katerih sta strokovnjaka, med drugim, zapisala: »…Vsebinsko so razstavljavci sledili razpisanim temam (Zimski pejsaž, Gibanje in Voda, vir življenja) ter znotraj njih manifestirali zadovoljivo raven imaginacije ter tehnične spretnosti. Predvsem nekateri linorezi kažejo na resno predanost, vztrajnost ter željo po raziskovanju in napredovanju. Suha igla je grafična tehnika, ki predpostavlja kot površino, s katere tiskamo cinkano kovinsko ploščo, in ne pleksi stekla, skozi katerega prerisujemo fotografije. Pogrešamo pa predvsem večji nabor grafičnih tehnik (od sitotiska, jedkanice do računalniške grafike). Apeliramo na društva, da si na področju grafike pridobijo kvalitetne mentorje, ki bodo znali likovnike, ne samo seznaniti s tehnikami, ampak jih tudi voditi skozi celoten proces nastajanja grafičnega lista.«

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Kar 75 risb in grafik „Zlate palete 2013“