„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Portreti mariborskih umetnikov

 

Razstava fotografij Branimirja Ritonje je v Gornji Radgoni odprta od 7. maja do 5. junija

Portreti mariborskih umetnikovV Galeriji doma kulture v Gornji Radgoni so na ogled odprli nadvse zanimivo razstavo dvajsetih fotografij Branimirja Ritonje: “Portreti mariborskih umetnikov”. Do 5. junija bo tako na ogled portretni opus Glazerjevih nagrajencev s področja literature in likovne umetnosti (Samuel Grajfoner, Žarko Petan, Tone Partlič, Zmago Jeraj, Marko Naberšnik, Stane Jurgec, Alojz Svete, Vlado Novak, Tomaž Svete, Bogo Čerin, Erika Vouk, Tanja Boronik, Luka Sulič, Matjaž Wenzel, Minka Veselič Kološa, Likovna skupina „MI“, Anton Bogov, Ondina Otta Klasinc, Minu Kjuder, Monica Špendal), kar je gotovo lep razlog za obisk radgonskega kulturnega hrama.

Avtor Razstave, 52-letni Branimir Ritonja sicer ni fotograf po poklicu (je diplomirani varstvoslovec), ampak je fotograf po srcu. Njegovo umetniško žilico je predstavil na več kot 600 skupinskih in 43 samostojnih razstavah doma in na tujem, nagrad za njegovo delo pa je več kot 110, med drugim plaketa Francoske fotografske zveze (1997), Plaketa Zveze kulturnih društev Maribor (2006) in Glazarjeva nagrada z listino (2012). S fotografijo se je srečal že v rani mladosti, ko je pri desetih letih dobil svoj prvi fotoaparat. Je aktualni predsednik Fotokluba Maribor in umetniški vodja Foto galerije Stolp v Mariboru.

Kot je dejal Mario Berdič, likovni kritik, portretna fotografija vedno zbuja zanimanje, še posebej, če prinaša portrete znanih ljudi. Ena takih je serija, ki jo povezuje Glazerjeva nagrada, poimenovana po pesniku, uredniku, pomembnem ravnatelju študijske knjižnice v Mariboru in Prešernovem nagrajencu Janku Glazerju (1893-1975). Od leta 1987 jo mesto Maribor podeljuje za izjemne dosežke v kulturi. Med nagrajenci prevladujejo ustvarjalci z literarnega in glasbenega področja, sledijo jim likovniki in gledališčniki. Med njimi je četrtina žensk. „Branimir Ritonja je nagrajence fotografiral v več let trajajočem in sistematično zasnovanem projektu. Fotografije je večkrat razstavil in jih objavil v knjižni monografiji in bodo tvorile kolaž malih barvnih fotografij. Ritonja se ni lotil portretiranja tako, da bi dobil podobo za osebne dokumente. Zato potreti niso stereotipni, niso generične podobe obraza ali postave človeka. So pripovedi, ki govorijo o delu portretiranca. Tako grimasa na obrazu Toneta Partljiča simbolizira njegov opus komedij in baletna copata ob Tatjani Baronik njeno baletno kariero“, pravi Berdič.

Branimir Ritonja je v dolgoletnem prijateljevanju s kolegi umetniki in nasploh kulturniki različnih zvrsti pogosto začutil izziv po ustvarjanju njihovih fotografskih portretov, saj so ga pritegnili kompleksni značaji in zanimive fiziognomije, kar je udejanil bodisi spontano in neposredno na kraju bolj ali manj naključnega srečanja bodisi načrtno v ateljeju, izbor tovrstnih del pa že je samostojno razstavljal v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, čigar aktivni član je tudi sam. „Kasneje ga je prevzela zamisel, da bi ustvaril popolnoma nov portretni ciklus Glazerjevih nagrajencev, torej tistih zaslužnih oseb, ki so v največji meri prispevali k obstoječi kulturni podobi domačega mesta, kot hommage njihovim uspešnim ustvarjalnim naporom. Hkrati mu je ob lanski 25. obletnici dodeljevanja najvišjih priznanj za dosežke na področju kulture v MO Maribor, Glazerjevih listin in Glazerjevih nagrad za življenjsko delo, uspelo, v sodelovanju z založnikom Primožem Premzlom, uresničiti svojo namero, da bi tudi v obliki monografije objavil lastne fotografije nagrajenih kulturnikov. Enak koncept ima tudi pričujoča razstava, saj se neposredno navezuje na Ritonjev portretni opus Glazerjevih nagrajencev s področja literature in likovne umetnosti. Posnetki so zasnovani skrajno študiozno, tako da navkljub natančnemu, marsikdaj tudi spremenjenemu scenariju ustvarjajo vtis naključja ali improvizacije, ob neštevilnih poizkusih ujeti ugoden trenutek, pravo atmosfero in posebno razpoloženje, pri čemer je Branimir skušal po eni strani odslikati specifični karakter svojih "modelov", po drugi pa njihovo prikrito značajsko plat v bolj sproščenem vzdušju, za kar je moral vsakega posebej dodobra spoznati, se vanj psihološko poglobiti in si pridobiti njegovo naklonjenost. Gre za izjemen fotografski cikel, ki dokazujeta Ritonjev profesionalni pristop k fotografiji ter globoko spoštovanje do kulture in njenih nosilcev“, je prepričan likovni kritik Mario Berdič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Portreti mariborskih umetnikov