Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Portreti mariborskih umetnikov

 

Razstava fotografij Branimirja Ritonje je v Gornji Radgoni odprta od 7. maja do 5. junija

Portreti mariborskih umetnikovV Galeriji doma kulture v Gornji Radgoni so na ogled odprli nadvse zanimivo razstavo dvajsetih fotografij Branimirja Ritonje: “Portreti mariborskih umetnikov”. Do 5. junija bo tako na ogled portretni opus Glazerjevih nagrajencev s področja literature in likovne umetnosti (Samuel Grajfoner, Žarko Petan, Tone Partlič, Zmago Jeraj, Marko Naberšnik, Stane Jurgec, Alojz Svete, Vlado Novak, Tomaž Svete, Bogo Čerin, Erika Vouk, Tanja Boronik, Luka Sulič, Matjaž Wenzel, Minka Veselič Kološa, Likovna skupina „MI“, Anton Bogov, Ondina Otta Klasinc, Minu Kjuder, Monica Špendal), kar je gotovo lep razlog za obisk radgonskega kulturnega hrama.

Avtor Razstave, 52-letni Branimir Ritonja sicer ni fotograf po poklicu (je diplomirani varstvoslovec), ampak je fotograf po srcu. Njegovo umetniško žilico je predstavil na več kot 600 skupinskih in 43 samostojnih razstavah doma in na tujem, nagrad za njegovo delo pa je več kot 110, med drugim plaketa Francoske fotografske zveze (1997), Plaketa Zveze kulturnih društev Maribor (2006) in Glazarjeva nagrada z listino (2012). S fotografijo se je srečal že v rani mladosti, ko je pri desetih letih dobil svoj prvi fotoaparat. Je aktualni predsednik Fotokluba Maribor in umetniški vodja Foto galerije Stolp v Mariboru.

Kot je dejal Mario Berdič, likovni kritik, portretna fotografija vedno zbuja zanimanje, še posebej, če prinaša portrete znanih ljudi. Ena takih je serija, ki jo povezuje Glazerjeva nagrada, poimenovana po pesniku, uredniku, pomembnem ravnatelju študijske knjižnice v Mariboru in Prešernovem nagrajencu Janku Glazerju (1893-1975). Od leta 1987 jo mesto Maribor podeljuje za izjemne dosežke v kulturi. Med nagrajenci prevladujejo ustvarjalci z literarnega in glasbenega področja, sledijo jim likovniki in gledališčniki. Med njimi je četrtina žensk. „Branimir Ritonja je nagrajence fotografiral v več let trajajočem in sistematično zasnovanem projektu. Fotografije je večkrat razstavil in jih objavil v knjižni monografiji in bodo tvorile kolaž malih barvnih fotografij. Ritonja se ni lotil portretiranja tako, da bi dobil podobo za osebne dokumente. Zato potreti niso stereotipni, niso generične podobe obraza ali postave človeka. So pripovedi, ki govorijo o delu portretiranca. Tako grimasa na obrazu Toneta Partljiča simbolizira njegov opus komedij in baletna copata ob Tatjani Baronik njeno baletno kariero“, pravi Berdič.

Branimir Ritonja je v dolgoletnem prijateljevanju s kolegi umetniki in nasploh kulturniki različnih zvrsti pogosto začutil izziv po ustvarjanju njihovih fotografskih portretov, saj so ga pritegnili kompleksni značaji in zanimive fiziognomije, kar je udejanil bodisi spontano in neposredno na kraju bolj ali manj naključnega srečanja bodisi načrtno v ateljeju, izbor tovrstnih del pa že je samostojno razstavljal v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, čigar aktivni član je tudi sam. „Kasneje ga je prevzela zamisel, da bi ustvaril popolnoma nov portretni ciklus Glazerjevih nagrajencev, torej tistih zaslužnih oseb, ki so v največji meri prispevali k obstoječi kulturni podobi domačega mesta, kot hommage njihovim uspešnim ustvarjalnim naporom. Hkrati mu je ob lanski 25. obletnici dodeljevanja najvišjih priznanj za dosežke na področju kulture v MO Maribor, Glazerjevih listin in Glazerjevih nagrad za življenjsko delo, uspelo, v sodelovanju z založnikom Primožem Premzlom, uresničiti svojo namero, da bi tudi v obliki monografije objavil lastne fotografije nagrajenih kulturnikov. Enak koncept ima tudi pričujoča razstava, saj se neposredno navezuje na Ritonjev portretni opus Glazerjevih nagrajencev s področja literature in likovne umetnosti. Posnetki so zasnovani skrajno študiozno, tako da navkljub natančnemu, marsikdaj tudi spremenjenemu scenariju ustvarjajo vtis naključja ali improvizacije, ob neštevilnih poizkusih ujeti ugoden trenutek, pravo atmosfero in posebno razpoloženje, pri čemer je Branimir skušal po eni strani odslikati specifični karakter svojih "modelov", po drugi pa njihovo prikrito značajsko plat v bolj sproščenem vzdušju, za kar je moral vsakega posebej dodobra spoznati, se vanj psihološko poglobiti in si pridobiti njegovo naklonjenost. Gre za izjemen fotografski cikel, ki dokazujeta Ritonjev profesionalni pristop k fotografiji ter globoko spoštovanje do kulture in njenih nosilcev“, je prepričan likovni kritik Mario Berdič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Portreti mariborskih umetnikov