Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Portreti mariborskih umetnikov

 

Razstava fotografij Branimirja Ritonje je v Gornji Radgoni odprta od 7. maja do 5. junija

Portreti mariborskih umetnikovV Galeriji doma kulture v Gornji Radgoni so na ogled odprli nadvse zanimivo razstavo dvajsetih fotografij Branimirja Ritonje: “Portreti mariborskih umetnikov”. Do 5. junija bo tako na ogled portretni opus Glazerjevih nagrajencev s področja literature in likovne umetnosti (Samuel Grajfoner, Žarko Petan, Tone Partlič, Zmago Jeraj, Marko Naberšnik, Stane Jurgec, Alojz Svete, Vlado Novak, Tomaž Svete, Bogo Čerin, Erika Vouk, Tanja Boronik, Luka Sulič, Matjaž Wenzel, Minka Veselič Kološa, Likovna skupina „MI“, Anton Bogov, Ondina Otta Klasinc, Minu Kjuder, Monica Špendal), kar je gotovo lep razlog za obisk radgonskega kulturnega hrama.

Avtor Razstave, 52-letni Branimir Ritonja sicer ni fotograf po poklicu (je diplomirani varstvoslovec), ampak je fotograf po srcu. Njegovo umetniško žilico je predstavil na več kot 600 skupinskih in 43 samostojnih razstavah doma in na tujem, nagrad za njegovo delo pa je več kot 110, med drugim plaketa Francoske fotografske zveze (1997), Plaketa Zveze kulturnih društev Maribor (2006) in Glazarjeva nagrada z listino (2012). S fotografijo se je srečal že v rani mladosti, ko je pri desetih letih dobil svoj prvi fotoaparat. Je aktualni predsednik Fotokluba Maribor in umetniški vodja Foto galerije Stolp v Mariboru.

Kot je dejal Mario Berdič, likovni kritik, portretna fotografija vedno zbuja zanimanje, še posebej, če prinaša portrete znanih ljudi. Ena takih je serija, ki jo povezuje Glazerjeva nagrada, poimenovana po pesniku, uredniku, pomembnem ravnatelju študijske knjižnice v Mariboru in Prešernovem nagrajencu Janku Glazerju (1893-1975). Od leta 1987 jo mesto Maribor podeljuje za izjemne dosežke v kulturi. Med nagrajenci prevladujejo ustvarjalci z literarnega in glasbenega področja, sledijo jim likovniki in gledališčniki. Med njimi je četrtina žensk. „Branimir Ritonja je nagrajence fotografiral v več let trajajočem in sistematično zasnovanem projektu. Fotografije je večkrat razstavil in jih objavil v knjižni monografiji in bodo tvorile kolaž malih barvnih fotografij. Ritonja se ni lotil portretiranja tako, da bi dobil podobo za osebne dokumente. Zato potreti niso stereotipni, niso generične podobe obraza ali postave človeka. So pripovedi, ki govorijo o delu portretiranca. Tako grimasa na obrazu Toneta Partljiča simbolizira njegov opus komedij in baletna copata ob Tatjani Baronik njeno baletno kariero“, pravi Berdič.

Branimir Ritonja je v dolgoletnem prijateljevanju s kolegi umetniki in nasploh kulturniki različnih zvrsti pogosto začutil izziv po ustvarjanju njihovih fotografskih portretov, saj so ga pritegnili kompleksni značaji in zanimive fiziognomije, kar je udejanil bodisi spontano in neposredno na kraju bolj ali manj naključnega srečanja bodisi načrtno v ateljeju, izbor tovrstnih del pa že je samostojno razstavljal v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, čigar aktivni član je tudi sam. „Kasneje ga je prevzela zamisel, da bi ustvaril popolnoma nov portretni ciklus Glazerjevih nagrajencev, torej tistih zaslužnih oseb, ki so v največji meri prispevali k obstoječi kulturni podobi domačega mesta, kot hommage njihovim uspešnim ustvarjalnim naporom. Hkrati mu je ob lanski 25. obletnici dodeljevanja najvišjih priznanj za dosežke na področju kulture v MO Maribor, Glazerjevih listin in Glazerjevih nagrad za življenjsko delo, uspelo, v sodelovanju z založnikom Primožem Premzlom, uresničiti svojo namero, da bi tudi v obliki monografije objavil lastne fotografije nagrajenih kulturnikov. Enak koncept ima tudi pričujoča razstava, saj se neposredno navezuje na Ritonjev portretni opus Glazerjevih nagrajencev s področja literature in likovne umetnosti. Posnetki so zasnovani skrajno študiozno, tako da navkljub natančnemu, marsikdaj tudi spremenjenemu scenariju ustvarjajo vtis naključja ali improvizacije, ob neštevilnih poizkusih ujeti ugoden trenutek, pravo atmosfero in posebno razpoloženje, pri čemer je Branimir skušal po eni strani odslikati specifični karakter svojih "modelov", po drugi pa njihovo prikrito značajsko plat v bolj sproščenem vzdušju, za kar je moral vsakega posebej dodobra spoznati, se vanj psihološko poglobiti in si pridobiti njegovo naklonjenost. Gre za izjemen fotografski cikel, ki dokazujeta Ritonjev profesionalni pristop k fotografiji ter globoko spoštovanje do kulture in njenih nosilcev“, je prepričan likovni kritik Mario Berdič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Portreti mariborskih umetnikov