Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Vojna za Slovenijo 1991" v Murski Soboti

 

Razstava „Človeka nikar“, v prostorih OŠ II, bo odprta do 4. junija

Človeka nikarPolicijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, Muzej slovenske policije, Policijska uprava Murska Sobota in Osnovna šola II Murska Sobota, pripravljajo med 28. majem in 4. junijem izjemno aktualno, gostujočo razstavo Muzeja slovenske policije. Na ogled bo namreč zanimiva in hkrati žalostna razstava povezana z novejšo slovensko zgodovino in zadnjo vojno, posvečena 22 – letnici vojne za Slovenijo ki so jo poimenovali „Človeka nikar...“. Ob ogledu razstave, lahko v sliki, besedi in ob originalnih posnetkih podoživimo dogodke, ki so se odvijali po celotni Sloveniji s poudarkom na aktivnostih slovenske policije in maneverske strukture in na aktivnostih teritorialne obrambe od Ormoža, Ljutomera do Radencev in Gornje Radgone, ter v Prekmurju, z motom »Nikoli več«.

Razstavo je pripravila upokojena kustosinja policijskega muzeja, mag. Biserka Debeljak, poleg veliko predstavljenega tekstovnega in fotografskega gradiva povezanega z dogodki iz let 1990 in 1991, so žal tudi fotografije šestih policistov, ki so padli v osamosvojitveni vojni.

 

Kot pravi predsednik Policijskega veteranskega združenja Sever za Pomurje Ciril Magdič, pa je glavno vodilo za umestitev te razstave na soboško šolo, prenesti spomin na osamosvojitvene dogodke na mlajše rodove, rojene v že samostojni Sloveniji. Razstavo si bodo ogledali učenci osnovnih in srednjih šol z območja upravne enote Murska Sobota in seveda vsi drugi, ki jih razstava zanima. Otvoritev razstave bo v torek, 28. maja 2013 ob 13. uri, v Osnovni šoli II Murska Sobota. V kulturnem programu bo sodelovala komorna zasedba Policijskega orkestra. Razstava bo na ogled do 4. junija 2013, (razen sobote in nedelje) od 8. do 12. ure. Za vodenje skupin se je možno dogovoriti z Anito Borovič - tel. 02 530 84 40 ali 031 564 431.

...pričakujejo veliko obiskovalcev, ki si bodo ogledali aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično državo...

Razstava »Človeka nikar … aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo« je bila pripravljena v Muzeju slovenske policije, kot prva razstava o osamosvojitveni vojni pri nas. Prvič je bila predstavljena 26.3.1994 na ustanovni skupščini Združenja Sever (Združenja delavcev organov za notranje zadeve, sodelujočih pri osamosvajanju RS) v Novem mestu in je do sedaj že triinpetdesetkrat gostovala po različnih krajih Slovenije. Avtorica razstave je omenjena mag. Biserka Debeljak, upokojena kustosinja in nekdanja vodja muzeja. „Razstava prikazuje dogodke, ki so Slovenijo vodili v samostojnost in v katerih so takratni organi za notranje zadeve z milico, kot najbolj izpostavljeno strukturo odigrali pomembno vlogo. Izpostavlja posredne in neposredne vzroke za okupacijo Slovenije. Kaže pripravljenost in usposobljenost naših takratnih miličnikov za obrambo slovenskega ozemlja in slovenskih državljanov, že pred začetkom vojne in nato v sami vojni. Zajema čas od 1.12.1989 do 26.10.1991, to je od preprečitve t.i. »mitinga resnice« v Ljubljani, ko je slovenski milici uspelo zatreti prvo večjo provokacijo bodočega agresorja na naših tleh, pa do trenutka, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. Glavni namen razstave je spominjati in opominjati. Opominjati na grozote vojne, za katere si želimo, da se ne bi nikoli več ponovile. Spominjati pa na trenutke, ko so se Slovencem uresničile tisočletne sanje in smo končno zaživeli v svoji državi“, pravi Darinka Kolar Osvald, sedanja kustosinja in vodja muzeja slovenske policije.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave "Vojna za Slovenijo 1991" v Murski Soboti