Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ženski akti za vsak pogled!

( 3 Ocen ) 

Art Akt Boga Čerina na ogled v Gornji Radgoni

Bogo ČerinV teh vročih poletnih dnevih, vse tja do 10. avgusta, je v galeriji Doma kulture Gornja Radgona na ogled zanimiva razstava. V organizaciji Fotokluba Proportio Divina Gornja Radgona, ki prav te dni obeležuje peto obletnico, in domačega zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur je namreč v radgonskem kulturnem hramu na ogled razstava 21 fotografij enega največjih slovenskih mojstrov fotografije Boga Čerina iz Maribora, z naslovom Art Akt. Otvoritev posebne razstave, kot so jo poimenovali, katero je spremljalo veliko število mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije ter tudi ljubiteljev lepih ženskih aktov, so napovedale fanfare domačih glasbenikov Renata Ribiča in Danila Steyerja.

Po pozdravu direktorice Kultprotura Norme Bale, so o umetniku, ki je za svoja dela prejel več kot 150 nagrad in priznanj, neprecenljiv pa je tudi njegov prispevek pri izobraževanju mladih fotografov, saj je dolga leta predaval fotografijo na PF v Mariboru, vodil pa je tudi več kot 20 fotografskih delavnic, spregovorili predsednik FK Proportio Divina in predsednik Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko, ter znani mariborski fotografinji Dika Vranc, ki je med drugim dejala, da je Bogo Čerin eden najvidnejših slovenskih fotografov preteklega stoletja, ki ga najbolj fotografsko opredeljuje akt fotografija, in Maja Šivec.

Slednja je med drugim dejala, da Čerina, ki je dolga leta bil fotograf Dela, poznamo predvsem po izstopajoči temi v njegovem opusu-ženskem aktu, saj nikoli ni „slikal“ sladkobnih tihožitij in podobnega, ampak se je oprijel sodobnejših ustvarjalnih nazorov. Prvi slovenski fotograf imenovan za častnega člana londonskega Foto salona, je eden redkih, ki so se v prostor slovenske fotografije akta vpisali s kontinuiteto ustvarjanja. Po prvem desetletju ustvarjanja je nekoliko spremenil kompozicijo, zaključenost kadra in kontrastnost fotografij, vendar je človek zanj ostal vidna prioriteta. „Že tretjo samostojno razstavo je leta 1973 posvetil temi ženska. Kot pravi sam: Ženske so na moji fotografiji predvsem zanimive, izrazne, sporočilne. Ženska je hvaležna za slikanje, ker se lahko vsak trenutek spremeni, je skrivnostna, a vendar njen obraz in postava vselej izražata tudi njeno notranjost. Do sredine sedemdesetih so dela nastajala v črno beli tehniki, nato so postopoma, s pomočjo barvnega dia posnetka, prešla v barvni negativ. Slednja so prikazana tudi na tej razstavi. Akti so posneti večinoma v ateljeju, v zrežiranem okolju, kjer ni nič prepuščeno slučajnosti, ampak zavestno gradi kompozicijo na dominaciji barv in svetlob. Mnogo fotografij je nastalo na fotografskih delavnicah, ki se jih je udeležil ali jih je vodil on sam. Take so fotografije, kjer so telesa ovita v tkanine, v katerih avtor spregovori o nedefiniranosti in prikritosti modela. Le izjemoma imajo erotičen predznak“, je med drugim dejala Šivceva.

Dodala je, da Čerin v svojih delih rad eksperimentira. Tako vidimo, da se je podal tudi v podvodni svet in raziskoval, kako se telo obnaša v vodi in kakšne so podobe njegove breztežnosti. „Zanimala ga je tudi poslikava teles. Poslikave so intenzivno barvite, manj prefinjene, kompozicijsko čiste in poudarjajo odnose med telesi. Ko Čerin opremlja svoje modele z ogrlicami, tančicami in drugimi preizkušenimi pripomočki akt fotografije, tega ne počne zato, da bi poudaril ženskost in zapeljivost upodobljenk, ampak mu služijo za ironično razgaljanje plehkobe življenja ter nizke ravni čustvovanja in duhovnih potreb sodobnega človeka. Bogo Čerin je prehodil različne poti, ki so sorodne tudi drugim, a je eden redkih, ki so se v prostor slovenske fotografi je akta vpisali s kontinuiteto ustvarjanja“, je še dejala prav tako odlična fotografinja Maja Šivec.

Čerin je bil rojen leta 1947 v Mariboru,kjer je vse življenje tudi ostal, delal in ustvarjal. Njegov fotografski opus je širok in njegove fotografije poznane doma in na tujem. Sicer mojster fotografije je dolga leta opravljal delo fotoreporterja v različnih časopisnih hišah, pri Večeru, Katedri in najdlje, več kot 20 let, na mariborskem dopisništvu Dela. V povezavi s tem ga omenjajo tudi kot uspešnega kronista, saj je obeležil številna dogajanja, prireditve, festivale v danem prostoru in času. V zgodnjih sedemdesetih je bil fotografsko že v polnem zamahu, posnel pa je tudi svoje prve akte, ki so odtlej ostali skoraj konstanta njegovega delovanja. To je bil tudi čas izjemno živahnega klubskega življenja v Fotoklubu Maribor in sodelovanja na številnih fotografskih natečajih doma in po svetu. Mojster fotografije je ure in ure prebil v fotolaboratoriju, kjer je razvijal svoje, takrat pretežno črno-bele, fotografije. „Čerin je eden najvidnejših in najaktivnejših dolgoletnih članov Fotokluba Maribor. Na salonih in natečajih po svetu je predvsem s svojimi akti prejel številne diplome in častne nazive. Imel je več kot 40 samostojnih predstavitev ter sodeloval na več kot 60 skupinskih razstavah ter več kot 200 fotografskih natečajih. Njemu najljubša je uvrstitev med finaliste tokijske fotografske razstave 2001. Enako uvrstitev je dosegel tudi na natečaju francoske fotografske revije Photo, kjer je leta 2000 na temo »akt« tekmovalo 40 tisoč fotografij iz 70 držav.

Najprestižnejše priznanje kakovosti pa mu pomeni podeljeno častno članstvo Londonskega fotografskega salona. Podobnih kazalcev dobrega dela se je nabralo že prek dvesto, o vestnosti pričajo tudi številne samostojne razstave po vsem svetu. Tako so o Čerinu pisali tudi v Playboyu leta 2003. Ima odločilne zasluge za vzpostavitev Fotogalerije Stolp, ki je danes osrednje foto razstavišče v regiji. Sam ga je dolga leta tudi uspešno vodil in več kot 20 let sooblikoval njegovo delovanje. Bil je guru klasične fotografije, organizator številnih foto delavnic in mentor nastajajočim fotografom...“, je v daljši predstavitvi Čerina, med drugim dejala znana fotografinja Dika Vranc.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Ženski akti za vsak pogled!