Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Odprtje razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem
Letos teče že osmo leto zapored odkar v Sloveniji obeležujemo Evropski dan judovske kulture
V sklopu tega se bodo v različnih slovenskih mestih odvijale razstave, okrogle mize in razni kulturni dogodki. Letos se je prvič k temu projektu priključila tudi Negova.
Tako se je v četrtek, 5. septembra, v sklopu projekta Sinagoge Maribor v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, v gradu Negova odvijalo odprtje razstave avtorja dr. Janeza Premka z naslovom Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem.
Razstava je posvečena nepremični judovski dediščini na Slovenskem in je ena prvih, posvečena temu, pogosto prezrtemu delu slovenske kulturne zgodovine. Namen razstave je soočiti velikokrat neobveščeno laično in strokovno javnost s tem pomembnim segmentom skupne zgodovine, ki je nedvomno pomenil vsestransko obogatitev prostora in časa. Stereotipu, da Judov v Sloveniji ni, enostavno ni mogoče verjeti, saj zgodovinska dejstva govorijo drugače.
Raziskovanje teme sprva zgolj naključje
»Po diplomi sem se odločil za nadaljevanje študija in za magistrsko delo dobil tri teme. Čeprav sta bili ostali dve zelo zanimivi, sta bili preozki za raziskovanje. Potreboval sem širši spekter, tako da lahko rečem, da je bilo vse skupaj naključno,« je povedal avtor razstave dr. Janez Premk. Z raziskovanjem te tematike je nadaljeval na doktorskem študiju. Leta 2003/2004 je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, smer Umetnostna zgodovina, vodila bilateralni projekt Slovenija-Izrael z naslovom Dokumentiranje sinagog, judovskih pokopališč in kopališč na Slovenskem. V Tem projektu je dr. Premk sodeloval kot slovenski raziskovalec in raziskoval vse do tedaj znanega s pristnostjo slovne dediščine Judov. Omenjena razstava je nastala leta 2009 z otvoritvijo v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Zbrani eksponati so bili v preteklosti razstavljeni tudi po Evropi, v prihodnje pa bo razstava romala tudi v Izrael.
Izobrazba je najpomembnejši segment življenja
»Načelo Judov je, da je izobrazba najpomemnejši segment življenja. In prav to dejstvo jih ločuje od stalih. Materialne vrednote in materialne dobrine so jim bile pomembne le v tolikšni meri, da so bili sposobni preživeti v okoliščinah, ki sicer niso bile lahke. Da so izobrazbo postavljali na prvo mesto, dokazuje primer, da je v Jeruzalemu hebrejska univerza zgrajena na najvišjem bregu,« je o Judih povedal dr. Premk.
Današnja poplava informacij posamezniku omogoča, da se lahko o vsem dodobra informira, kar pa ne pomeni, da so vse informacije tudi resnične. »Informacije, ki jih najdemo predvsem na internetu, ne omogočajo kreiranja prave podobe o Judih. S tovrstnimi dogodki kot so razstave, okrogle mize in izobraževanja, se bo veliko pripomoglo k napredku na tem področju. Ljudje bodo tudi na aktualna dogajanja na bližnjem vzhodu gledali v drugačni luči,« je dodal.
Diskriminacija na Slovenskem še vedno prisotna
»Čutimo jo še globoko v nas. Če ne drugega, obstaja občutek krivde, ker vemo oziroma se zavedamo, da je na eni točki bila storjena krivica, in dokler tega ne bomo razčistili, bo situacija ostala enaka,« še razlaga. Da le-ta ne bo več prisotna, je pomembna pozitivna naravnanost, širjenje njihove kulture, širjanje zavedanja o pomenu judov, o njihovi vlogi in njihovem doprinosu k podobi Slovenije.
Razstava bo na ugled do 6. oktobra, v sklopu tega projekta pa bo 26. septembra sledila še okrogla miza z naslovom Stereotipno o Judih danes.
