Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprtje razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem

 

Letos teče že osmo leto zapored odkar v Sloveniji obeležujemo Evropski dan judovske kulture

V sklopu tega se bodo v različnih slovenskih mestih odvijale razstave, okrogle mize in razni kulturni dogodki. Letos se je prvič k temu projektu priključila tudi Negova.

Po sledeh judovske dediščine na SlovenskemTako se je v četrtek, 5. septembra, v sklopu projekta Sinagoge Maribor v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, v gradu Negova odvijalo odprtje razstave avtorja dr. Janeza Premka z naslovom Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem.
Razstava je posvečena nepremični judovski dediščini na Slovenskem in je ena prvih, posvečena temu, pogosto prezrtemu delu slovenske kulturne zgodovine. Namen razstave je soočiti velikokrat neobveščeno laično in strokovno javnost s tem pomembnim segmentom skupne zgodovine, ki je nedvomno pomenil vsestransko obogatitev prostora in časa. Stereotipu, da Judov v Sloveniji ni, enostavno ni mogoče verjeti, saj zgodovinska dejstva govorijo drugače.

Raziskovanje teme sprva zgolj naključje
»Po diplomi sem se odločil za nadaljevanje študija in za magistrsko delo dobil tri teme. Čeprav sta bili ostali dve zelo zanimivi, sta bili preozki za raziskovanje. Potreboval sem širši spekter, tako da lahko rečem, da je bilo vse skupaj naključno,« je povedal avtor razstave dr. Janez Premk. Z raziskovanjem te tematike je nadaljeval na doktorskem študiju. Leta 2003/2004 je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, smer Umetnostna zgodovina, vodila bilateralni projekt Slovenija-Izrael z naslovom Dokumentiranje sinagog, judovskih pokopališč in kopališč na Slovenskem. V Tem projektu je dr. Premk sodeloval kot slovenski raziskovalec in raziskoval vse do tedaj znanega s pristnostjo slovne dediščine Judov. Omenjena razstava je nastala leta 2009 z otvoritvijo v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.  Zbrani eksponati so bili v preteklosti razstavljeni tudi po Evropi, v prihodnje pa bo razstava romala tudi v Izrael.

Izobrazba je najpomembnejši segment življenja
»Načelo Judov je, da je izobrazba najpomemnejši segment življenja. In prav to dejstvo jih ločuje od stalih. Materialne vrednote in materialne dobrine so jim bile pomembne le v tolikšni meri, da so bili sposobni preživeti v okoliščinah, ki sicer niso bile lahke. Da so izobrazbo postavljali na prvo mesto, dokazuje primer, da je v Jeruzalemu hebrejska univerza zgrajena na najvišjem bregu,« je o Judih povedal dr. Premk.

Današnja poplava informacij posamezniku omogoča, da se lahko o vsem dodobra informira, kar pa ne pomeni, da so vse informacije tudi resnične. »Informacije, ki jih najdemo predvsem na internetu, ne omogočajo kreiranja prave podobe o Judih. S tovrstnimi dogodki kot so razstave, okrogle mize in izobraževanja, se bo veliko pripomoglo k napredku na tem področju. Ljudje bodo tudi na aktualna dogajanja na bližnjem vzhodu gledali v drugačni luči,« je dodal.

Diskriminacija na Slovenskem še vedno prisotna
»Čutimo jo še globoko v nas. Če ne drugega, obstaja občutek krivde, ker vemo oziroma se zavedamo, da je na eni točki bila storjena krivica, in dokler tega ne bomo razčistili, bo situacija ostala enaka,« še razlaga. Da le-ta ne bo več prisotna, je pomembna pozitivna naravnanost, širjenje njihove kulture, širjanje zavedanja o pomenu judov, o njihovi vlogi in njihovem doprinosu k podobi Slovenije.

Razstava bo na ugled do 6. oktobra, v sklopu tega projekta pa bo 26. septembra sledila še okrogla miza z naslovom Stereotipno o Judih danes.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprtje razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem