Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar deset jih gre na državno tematsko razstavo

 

V Svetem Juriju ob Ščavnici je potekala otvoritev regijske likovne razstave

Regijska razstavaJavni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Gornja Radgona je v razstavnih prostorih Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici pripravil odprtje regijske likovne razstave, za katero se je prijavilo 26 likovnih ustvarjalcev s 35 izdelki. Regijska tematska razstava 2013 pod naslovom »Parafraza, palimpsest, citat in prisvojitev«, bo na ogled do 4. januarja 2014. Vsekakor je možno videti različnost sorodnih likovnih pristopov in značilnih likovnih elementov v različne slogovne sklope: slikarska gesta in sproščen barvni nanos, geometrizacija in strukturalizacija barvnih polj, prostorski in optični objekti objekta, kolaža in skulptur ter video. Razstavljenih je 28 likovnih del 22 ustvarjalk in ustvarjalcev z obeh bregov reke Mure (Vidka Borko, Matjaž Geder, Franc Jaušovec Fric, Robert Jurak, Robert Kosmač, Pavla Krajnc, Danila Krpič, Marija Makovecki, Filip Matko Ficko, Marko Matko Ficko, Leopold Methans, Tatjana Mijatović, Cvetka Pišek, Alenka Regoršek, Marija Skledar, Irena Skotnik, Rozalija Sraka Ramadevi, Darko Šafarič, Dana Štrucelj, Elizabeta Tibaut, Lojze Veberič in Eva Žula), ki jih je za to razstavo izbral kot regijski selektor mag. Franc Obal, umetnostni zgodovinar.

Kot je na otvoritvi razstave med drugim rekla vodja OI JSKD Gornja Radgona Simona Pirc Katalinič, je namen razstave prikazati kakovostne rezultate likovne ustvarjalnosti in s tem spodbuditi razvoj ter kakovostno rast likovne produkcije. Umetniki vseh obdobij so se ozirali k mojstrom preteklosti. Pri njih so našli navdih in izziv, se po njih zgledovali in jih skušali doseči ter preseči. Izbrana tema je lahko ustvarjalcem razširila likovno in miselno obzorje ter jih spodbudila k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. Vsa dela si je ogledal regijski selektor, mag. Franc Obal, umetnostni zgodovinar in likovni kritik ter izmed prispelih del izbral 28 del, ki po njegovem mnenju ustrezajo razpisu in dosegajo regijsko raven. Mag. Franc Obal, ki je bil prisoten na otvoritvi, je obrazložil svoje poglede ob tej razstavi ter ponovil, kar je zapisal tudi v priložnostni katalog razstave. „Nekaj čez trideset izbranih del najpomembnejših likovnih ustvarjalcev od renesanse do sodobne likovne umetnosti predstavlja temo za ustvarjanje ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev v letu 2013. Z razpisano temo je JSKD ustvaril hvaležno platformo ustvarjalcem, da so na podlagi že izbranih, že videnih umetnin, poskusili zgraditi ali najti svoj »lasten« likovni izraz. Vsa dela, ki so prispela na ta natečaj izredno dobra, da ustrezajo tej ravni in ga v veliki meri tudi presegajo", je dodal.

Otovoritev razstave, ki se je udeležil tudi župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, so kulturno obogatili pesnik Boštjan Petučnik, ki ima za seboj že pesniško zbirko z naslovom »Pesmi sivega laboda« in je predsednik Literarnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici ter mlada trojica glasbenikov družine Gradišnik: Eva, Blaž in Alen so zaigrali legendarno Avsenikovo »Na Golici«, vsi trije pa obiskujejo ZGŠ Maestro v Gornji Radgoni, kjer so jim mentorji Lovro Turin, Matjaž Klemenc in Dejan Raj.
Razstavo si je pred otvoritvijo že ogledal državni selektor, akademski slikar Janez Zalaznik, in že izbral najboljša dela za državno tematsko razstavo, ki bo 20. marca 2014 v Brežicah. Prav v Pomurju je zbranih na državno tematsko razstavo največ del, in sicer kar 10. Tako bodo na državni tematski razstavi nastopili: triptih »Poklon Boschu –Vrt zemeljskih naslad« Vidke Borko, kombinirano tehniko »Svoboda vodi ljudstvo (Na svidenje Marianne)« Matjaža Gederja, železno skulpturo »Model in model« Roberta Juraka, mešano tehniko »Lov Roberta Kosmača, akril na platnu »Brodolom« Daniele Krpič, akril na platnu »Spletični in slikar« Marije Makovecki, akril na platnu »Suzanina nočna ptiča« Filipa Matka Ficka, železno skulpturo »Prikovani« Leopolda Methansa, mešano tehniko »Kurzšlus« Tatjane Mijatović in fotografijo »Nočni ptiči (Pa kaj pokliči!«) Eve Žula.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Kar deset jih gre na državno tematsko razstavo