Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani

 

Razstava v Gornji Radgoni posvečena 70 – letnici življenja „večnega upornika" slovenskega slikarstva

Kulturni praznikPodobno kot po vsej državi ter zamejstvu, so letošnji slovenski kulturni praznik dostojno obeležili tudi v Gornji Radgoni. V galeriji kulturnega doma, so namreč odprli razstavo slik in grafik prof. Lojzeta Logarja, akademskega slikarja, ki trenutno živi in ustvarja v Izoli. Dela na razstavi so iz zasebne zbirke Radeta Bakračevića iz Radencev, sicer slikarjevega velikega prijatelja. Logar je na svet privekal 30. julija 1944 v Mežici, mladost in svoje prvo ustvarjalno obdobje (do leta 1980) pa je preživel v Radencih. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964 – 1968) ter diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju, leta 1970 zaključil grafično specialko pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Kot štipendist DAAD se je leta 1974 izpopolnjeval v Berlinu. Do leta 1990 je ustvarjal kot svobodni umetnik, od takrat pa poučuje grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado za slikarstvo in grafiko, leta 1994 pa Jakopičevo nagrado...

Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora je po strokovni plati množici obiskovalcev otvoritve razstave predstavil delo Lojzeta Logarja: „... Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geometrijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus (v grščini sarcos-meso, phagein-požirati), vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen".

Na otvoritvi razstave se je Radetu Bakračeviću, lastniku slik in grafik, posebej zahvalila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović, ki je med drugim dejala, da je tokrat prišlo do razstave del enega največjih slovenskih likovnih ustvarjalcev. O prijateljevanju z umetnikom je govoril sam Bakračević: „Vesel sem, da danes odpiramo razstavo profesorja Lojzeta Logarja, enega največjih slovenskih slikarjev in grafikov. Na evropski likovni sceni se je pred petdesetimi leti pojavilo in se do sedaj tam tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika. Danes ga tukaj v Gornji Radgoni ni, ker je na otvoritvi samostojne razstave v Splitu na Hrvaškem, ki so jo pripravili ob njegovi 70-letnici. Zato sem tudi sam vesel in ponosen, da smo se tega njegovega življenjskega jubileja spomnili tudi v Radgoni".

Logarjeva opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in do sedaj ni uplahnila, pa tudi ne bo, saj, kot je dejal Bakračević, „ni Logarja brez slikarstva, pa tudi slikarstva brez Logarja ne. S svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo, in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem najde umiritev. Čeprav je Logar danes v najboljših letih, ga je Leslie Luebbers, svetovalka največjih ameriških muzejev in galerij ter vodilna strokovnjakinja za svetovno grafiko, že pred več kot tridesetimi leti uvrstila med 25 najpomembnejših avtorjev na svetu. Njegovo neskončno slikarsko platno nima ne konca ne začetka, zato nima niti sredine. Zaradi tega je občutek, da Logar živi v nekem drugem svetu in drugem stoletju, ki sta znana samo njemu samemu in nikomur drugemu. Zato svoje slike ustvarja z neponovljivim hitenjem; popravlja jih do popolnosti, potem pa jih meče v ogenj, kjer leta in leta dozorevajo in se nikoli ne starajo. Na platnih ostaja tisto, kar je njegov ego leta zadrževal v sebi. Njegov umetniški opus sestavlja več tisoč slik in grafik in mnoge od teh se že danes nahajajo po galerijah in muzejih vsega sveta. Zame je Lojze Logar večni upornik slovenskega slikarstva".

Ob zaključku otvoritve razstave, katero je odprl radgonski župan Anton Kampuš, in ki bo na ogled ves februar, smo bili priče zahval Radetu Bakračeviću, Tatjani Mijatović, Mariu Berdiču, direktorici Zavoda Kultprotur Normi Bale ter ženi in sinu umetnika (Bea Baboš Logar in Boni Logar), ki živita v Radencih. Hkrati pa so se vsi prisotni preselili v bližnjo dvorano, kjer so v okviru praznovanja kulturnega dneva nastopili komik Tilen Artač in kvartet Feguš. Po odigrani slovenski himni je slavnostni govornik bil domači župan Anton Kampuš, ki je s spodbudnimi besedami popeljal občinstvo skozi zgodovino Gornje Radgone. Med drugim je poudaril pomembnost povezanosti, danes ločenih delov nekoč skupnega mesta Radgona, za prihajajoče rodove, ko raznolikosti morda ne bodo več poznali... Komik Artač je predvsem z imitacijo znanih slovenskih politikov, do solz nasmejal občinstvo, člani Kvarteta Feguš pa so v ritmih svetovno znanih skladateljev ponesli občinstvo vse do samih priznanih del klasične glasbe...

NOČ BRANJA – PODARIM KNJIGO

Seveda so se obeleževanju kulturnega praznika pridružili tudi na OŠ Gornja Radgona, kjer so uprizorila „Noč branja, ki se je začela že v petek, 7. februarja, popoldan, ko je šolarje in vse druge s posebnim koncertom ter zgodbo o rolici papirja, počastil Adi Smolar. Vsekakor kaže omeniti tudi akcijo Podarim knjigo, ter spoznavanje čarovništva. Znana kulturnica Marija Šauperl je predstavila zgodovinsko ozadje knjige Ožbalta Ilauniga: Črni križ pri Hrastovcu. Ob 20. uri so se šolarji, njihovi starši, učitelji, donatorji in gostje, z lanternami odpravil na pohod do radgonskega gradu, kjer je v grajski poročni dvorani izvedena dramatizacija Črni križ pri Hrastovcu, s pozdravom graščaka Milana Herzoga in komedijanta Sama Tuša. Dramatizacijo je izvedlo 29 učencev udeležencev Noči branja v posebnih kostumih, kostimografinje Daniele Šedivy. S tem pa se noč branja ni končala, saj se je ob 22.00 uri v šoli začelo poustvarjanje na temo razvijanje bralne kulture: »Kadar je knjiga zaprta, molči, kadar je odprta, pa uči«, potem glasno branje s knjižničarko Janjo M. Loncner, nočno branje z bralnimi lučkami v spalnih vrečah, potem pa ob polnoči: Lahko noč, knjiga! Že ob osmih na sam kulturni praznik pa so vsi „zaspanci" (učenci, učitelji, starši) imeli jutranjo jogo s Thomasom Čukom, nato pa po „slovenskem kulturnem zajtrku", še predstavitev projekta, evalvacija, podelitev priznanj ter ob zadovoljstvu vseh prisotnih, zlasti ravnatelja Dušana Zagorca in vodje projekta Vere Granfol, zaključek projekta Noč branja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani