Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani

 

Razstava v Gornji Radgoni posvečena 70 – letnici življenja „večnega upornika" slovenskega slikarstva

Kulturni praznikPodobno kot po vsej državi ter zamejstvu, so letošnji slovenski kulturni praznik dostojno obeležili tudi v Gornji Radgoni. V galeriji kulturnega doma, so namreč odprli razstavo slik in grafik prof. Lojzeta Logarja, akademskega slikarja, ki trenutno živi in ustvarja v Izoli. Dela na razstavi so iz zasebne zbirke Radeta Bakračevića iz Radencev, sicer slikarjevega velikega prijatelja. Logar je na svet privekal 30. julija 1944 v Mežici, mladost in svoje prvo ustvarjalno obdobje (do leta 1980) pa je preživel v Radencih. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964 – 1968) ter diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju, leta 1970 zaključil grafično specialko pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Kot štipendist DAAD se je leta 1974 izpopolnjeval v Berlinu. Do leta 1990 je ustvarjal kot svobodni umetnik, od takrat pa poučuje grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado za slikarstvo in grafiko, leta 1994 pa Jakopičevo nagrado...

Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora je po strokovni plati množici obiskovalcev otvoritve razstave predstavil delo Lojzeta Logarja: „... Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geometrijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus (v grščini sarcos-meso, phagein-požirati), vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen".

Na otvoritvi razstave se je Radetu Bakračeviću, lastniku slik in grafik, posebej zahvalila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović, ki je med drugim dejala, da je tokrat prišlo do razstave del enega največjih slovenskih likovnih ustvarjalcev. O prijateljevanju z umetnikom je govoril sam Bakračević: „Vesel sem, da danes odpiramo razstavo profesorja Lojzeta Logarja, enega največjih slovenskih slikarjev in grafikov. Na evropski likovni sceni se je pred petdesetimi leti pojavilo in se do sedaj tam tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika. Danes ga tukaj v Gornji Radgoni ni, ker je na otvoritvi samostojne razstave v Splitu na Hrvaškem, ki so jo pripravili ob njegovi 70-letnici. Zato sem tudi sam vesel in ponosen, da smo se tega njegovega življenjskega jubileja spomnili tudi v Radgoni".

Logarjeva opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in do sedaj ni uplahnila, pa tudi ne bo, saj, kot je dejal Bakračević, „ni Logarja brez slikarstva, pa tudi slikarstva brez Logarja ne. S svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo, in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem najde umiritev. Čeprav je Logar danes v najboljših letih, ga je Leslie Luebbers, svetovalka največjih ameriških muzejev in galerij ter vodilna strokovnjakinja za svetovno grafiko, že pred več kot tridesetimi leti uvrstila med 25 najpomembnejših avtorjev na svetu. Njegovo neskončno slikarsko platno nima ne konca ne začetka, zato nima niti sredine. Zaradi tega je občutek, da Logar živi v nekem drugem svetu in drugem stoletju, ki sta znana samo njemu samemu in nikomur drugemu. Zato svoje slike ustvarja z neponovljivim hitenjem; popravlja jih do popolnosti, potem pa jih meče v ogenj, kjer leta in leta dozorevajo in se nikoli ne starajo. Na platnih ostaja tisto, kar je njegov ego leta zadrževal v sebi. Njegov umetniški opus sestavlja več tisoč slik in grafik in mnoge od teh se že danes nahajajo po galerijah in muzejih vsega sveta. Zame je Lojze Logar večni upornik slovenskega slikarstva".

Ob zaključku otvoritve razstave, katero je odprl radgonski župan Anton Kampuš, in ki bo na ogled ves februar, smo bili priče zahval Radetu Bakračeviću, Tatjani Mijatović, Mariu Berdiču, direktorici Zavoda Kultprotur Normi Bale ter ženi in sinu umetnika (Bea Baboš Logar in Boni Logar), ki živita v Radencih. Hkrati pa so se vsi prisotni preselili v bližnjo dvorano, kjer so v okviru praznovanja kulturnega dneva nastopili komik Tilen Artač in kvartet Feguš. Po odigrani slovenski himni je slavnostni govornik bil domači župan Anton Kampuš, ki je s spodbudnimi besedami popeljal občinstvo skozi zgodovino Gornje Radgone. Med drugim je poudaril pomembnost povezanosti, danes ločenih delov nekoč skupnega mesta Radgona, za prihajajoče rodove, ko raznolikosti morda ne bodo več poznali... Komik Artač je predvsem z imitacijo znanih slovenskih politikov, do solz nasmejal občinstvo, člani Kvarteta Feguš pa so v ritmih svetovno znanih skladateljev ponesli občinstvo vse do samih priznanih del klasične glasbe...

NOČ BRANJA – PODARIM KNJIGO

Seveda so se obeleževanju kulturnega praznika pridružili tudi na OŠ Gornja Radgona, kjer so uprizorila „Noč branja, ki se je začela že v petek, 7. februarja, popoldan, ko je šolarje in vse druge s posebnim koncertom ter zgodbo o rolici papirja, počastil Adi Smolar. Vsekakor kaže omeniti tudi akcijo Podarim knjigo, ter spoznavanje čarovništva. Znana kulturnica Marija Šauperl je predstavila zgodovinsko ozadje knjige Ožbalta Ilauniga: Črni križ pri Hrastovcu. Ob 20. uri so se šolarji, njihovi starši, učitelji, donatorji in gostje, z lanternami odpravil na pohod do radgonskega gradu, kjer je v grajski poročni dvorani izvedena dramatizacija Črni križ pri Hrastovcu, s pozdravom graščaka Milana Herzoga in komedijanta Sama Tuša. Dramatizacijo je izvedlo 29 učencev udeležencev Noči branja v posebnih kostumih, kostimografinje Daniele Šedivy. S tem pa se noč branja ni končala, saj se je ob 22.00 uri v šoli začelo poustvarjanje na temo razvijanje bralne kulture: »Kadar je knjiga zaprta, molči, kadar je odprta, pa uči«, potem glasno branje s knjižničarko Janjo M. Loncner, nočno branje z bralnimi lučkami v spalnih vrečah, potem pa ob polnoči: Lahko noč, knjiga! Že ob osmih na sam kulturni praznik pa so vsi „zaspanci" (učenci, učitelji, starši) imeli jutranjo jogo s Thomasom Čukom, nato pa po „slovenskem kulturnem zajtrku", še predstavitev projekta, evalvacija, podelitev priznanj ter ob zadovoljstvu vseh prisotnih, zlasti ravnatelja Dušana Zagorca in vodje projekta Vere Granfol, zaključek projekta Noč branja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani