V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani

 

Razstava v Gornji Radgoni posvečena 70 – letnici življenja „večnega upornika" slovenskega slikarstva

Kulturni praznikPodobno kot po vsej državi ter zamejstvu, so letošnji slovenski kulturni praznik dostojno obeležili tudi v Gornji Radgoni. V galeriji kulturnega doma, so namreč odprli razstavo slik in grafik prof. Lojzeta Logarja, akademskega slikarja, ki trenutno živi in ustvarja v Izoli. Dela na razstavi so iz zasebne zbirke Radeta Bakračevića iz Radencev, sicer slikarjevega velikega prijatelja. Logar je na svet privekal 30. julija 1944 v Mežici, mladost in svoje prvo ustvarjalno obdobje (do leta 1980) pa je preživel v Radencih. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964 – 1968) ter diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju, leta 1970 zaključil grafično specialko pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Kot štipendist DAAD se je leta 1974 izpopolnjeval v Berlinu. Do leta 1990 je ustvarjal kot svobodni umetnik, od takrat pa poučuje grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado za slikarstvo in grafiko, leta 1994 pa Jakopičevo nagrado...

Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora je po strokovni plati množici obiskovalcev otvoritve razstave predstavil delo Lojzeta Logarja: „... Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geometrijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus (v grščini sarcos-meso, phagein-požirati), vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen".

Na otvoritvi razstave se je Radetu Bakračeviću, lastniku slik in grafik, posebej zahvalila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović, ki je med drugim dejala, da je tokrat prišlo do razstave del enega največjih slovenskih likovnih ustvarjalcev. O prijateljevanju z umetnikom je govoril sam Bakračević: „Vesel sem, da danes odpiramo razstavo profesorja Lojzeta Logarja, enega največjih slovenskih slikarjev in grafikov. Na evropski likovni sceni se je pred petdesetimi leti pojavilo in se do sedaj tam tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika. Danes ga tukaj v Gornji Radgoni ni, ker je na otvoritvi samostojne razstave v Splitu na Hrvaškem, ki so jo pripravili ob njegovi 70-letnici. Zato sem tudi sam vesel in ponosen, da smo se tega njegovega življenjskega jubileja spomnili tudi v Radgoni".

Logarjeva opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in do sedaj ni uplahnila, pa tudi ne bo, saj, kot je dejal Bakračević, „ni Logarja brez slikarstva, pa tudi slikarstva brez Logarja ne. S svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo, in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem najde umiritev. Čeprav je Logar danes v najboljših letih, ga je Leslie Luebbers, svetovalka največjih ameriških muzejev in galerij ter vodilna strokovnjakinja za svetovno grafiko, že pred več kot tridesetimi leti uvrstila med 25 najpomembnejših avtorjev na svetu. Njegovo neskončno slikarsko platno nima ne konca ne začetka, zato nima niti sredine. Zaradi tega je občutek, da Logar živi v nekem drugem svetu in drugem stoletju, ki sta znana samo njemu samemu in nikomur drugemu. Zato svoje slike ustvarja z neponovljivim hitenjem; popravlja jih do popolnosti, potem pa jih meče v ogenj, kjer leta in leta dozorevajo in se nikoli ne starajo. Na platnih ostaja tisto, kar je njegov ego leta zadrževal v sebi. Njegov umetniški opus sestavlja več tisoč slik in grafik in mnoge od teh se že danes nahajajo po galerijah in muzejih vsega sveta. Zame je Lojze Logar večni upornik slovenskega slikarstva".

Ob zaključku otvoritve razstave, katero je odprl radgonski župan Anton Kampuš, in ki bo na ogled ves februar, smo bili priče zahval Radetu Bakračeviću, Tatjani Mijatović, Mariu Berdiču, direktorici Zavoda Kultprotur Normi Bale ter ženi in sinu umetnika (Bea Baboš Logar in Boni Logar), ki živita v Radencih. Hkrati pa so se vsi prisotni preselili v bližnjo dvorano, kjer so v okviru praznovanja kulturnega dneva nastopili komik Tilen Artač in kvartet Feguš. Po odigrani slovenski himni je slavnostni govornik bil domači župan Anton Kampuš, ki je s spodbudnimi besedami popeljal občinstvo skozi zgodovino Gornje Radgone. Med drugim je poudaril pomembnost povezanosti, danes ločenih delov nekoč skupnega mesta Radgona, za prihajajoče rodove, ko raznolikosti morda ne bodo več poznali... Komik Artač je predvsem z imitacijo znanih slovenskih politikov, do solz nasmejal občinstvo, člani Kvarteta Feguš pa so v ritmih svetovno znanih skladateljev ponesli občinstvo vse do samih priznanih del klasične glasbe...

NOČ BRANJA – PODARIM KNJIGO

Seveda so se obeleževanju kulturnega praznika pridružili tudi na OŠ Gornja Radgona, kjer so uprizorila „Noč branja, ki se je začela že v petek, 7. februarja, popoldan, ko je šolarje in vse druge s posebnim koncertom ter zgodbo o rolici papirja, počastil Adi Smolar. Vsekakor kaže omeniti tudi akcijo Podarim knjigo, ter spoznavanje čarovništva. Znana kulturnica Marija Šauperl je predstavila zgodovinsko ozadje knjige Ožbalta Ilauniga: Črni križ pri Hrastovcu. Ob 20. uri so se šolarji, njihovi starši, učitelji, donatorji in gostje, z lanternami odpravil na pohod do radgonskega gradu, kjer je v grajski poročni dvorani izvedena dramatizacija Črni križ pri Hrastovcu, s pozdravom graščaka Milana Herzoga in komedijanta Sama Tuša. Dramatizacijo je izvedlo 29 učencev udeležencev Noči branja v posebnih kostumih, kostimografinje Daniele Šedivy. S tem pa se noč branja ni končala, saj se je ob 22.00 uri v šoli začelo poustvarjanje na temo razvijanje bralne kulture: »Kadar je knjiga zaprta, molči, kadar je odprta, pa uči«, potem glasno branje s knjižničarko Janjo M. Loncner, nočno branje z bralnimi lučkami v spalnih vrečah, potem pa ob polnoči: Lahko noč, knjiga! Že ob osmih na sam kulturni praznik pa so vsi „zaspanci" (učenci, učitelji, starši) imeli jutranjo jogo s Thomasom Čukom, nato pa po „slovenskem kulturnem zajtrku", še predstavitev projekta, evalvacija, podelitev priznanj ter ob zadovoljstvu vseh prisotnih, zlasti ravnatelja Dušana Zagorca in vodje projekta Vere Granfol, zaključek projekta Noč branja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani