Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani

 

Razstava v Gornji Radgoni posvečena 70 – letnici življenja „večnega upornika" slovenskega slikarstva

Kulturni praznikPodobno kot po vsej državi ter zamejstvu, so letošnji slovenski kulturni praznik dostojno obeležili tudi v Gornji Radgoni. V galeriji kulturnega doma, so namreč odprli razstavo slik in grafik prof. Lojzeta Logarja, akademskega slikarja, ki trenutno živi in ustvarja v Izoli. Dela na razstavi so iz zasebne zbirke Radeta Bakračevića iz Radencev, sicer slikarjevega velikega prijatelja. Logar je na svet privekal 30. julija 1944 v Mežici, mladost in svoje prvo ustvarjalno obdobje (do leta 1980) pa je preživel v Radencih. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964 – 1968) ter diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju, leta 1970 zaključil grafično specialko pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Kot štipendist DAAD se je leta 1974 izpopolnjeval v Berlinu. Do leta 1990 je ustvarjal kot svobodni umetnik, od takrat pa poučuje grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado za slikarstvo in grafiko, leta 1994 pa Jakopičevo nagrado...

Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora je po strokovni plati množici obiskovalcev otvoritve razstave predstavil delo Lojzeta Logarja: „... Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geometrijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus (v grščini sarcos-meso, phagein-požirati), vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen".

Na otvoritvi razstave se je Radetu Bakračeviću, lastniku slik in grafik, posebej zahvalila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović, ki je med drugim dejala, da je tokrat prišlo do razstave del enega največjih slovenskih likovnih ustvarjalcev. O prijateljevanju z umetnikom je govoril sam Bakračević: „Vesel sem, da danes odpiramo razstavo profesorja Lojzeta Logarja, enega največjih slovenskih slikarjev in grafikov. Na evropski likovni sceni se je pred petdesetimi leti pojavilo in se do sedaj tam tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika. Danes ga tukaj v Gornji Radgoni ni, ker je na otvoritvi samostojne razstave v Splitu na Hrvaškem, ki so jo pripravili ob njegovi 70-letnici. Zato sem tudi sam vesel in ponosen, da smo se tega njegovega življenjskega jubileja spomnili tudi v Radgoni".

Logarjeva opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in do sedaj ni uplahnila, pa tudi ne bo, saj, kot je dejal Bakračević, „ni Logarja brez slikarstva, pa tudi slikarstva brez Logarja ne. S svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo, in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem najde umiritev. Čeprav je Logar danes v najboljših letih, ga je Leslie Luebbers, svetovalka največjih ameriških muzejev in galerij ter vodilna strokovnjakinja za svetovno grafiko, že pred več kot tridesetimi leti uvrstila med 25 najpomembnejših avtorjev na svetu. Njegovo neskončno slikarsko platno nima ne konca ne začetka, zato nima niti sredine. Zaradi tega je občutek, da Logar živi v nekem drugem svetu in drugem stoletju, ki sta znana samo njemu samemu in nikomur drugemu. Zato svoje slike ustvarja z neponovljivim hitenjem; popravlja jih do popolnosti, potem pa jih meče v ogenj, kjer leta in leta dozorevajo in se nikoli ne starajo. Na platnih ostaja tisto, kar je njegov ego leta zadrževal v sebi. Njegov umetniški opus sestavlja več tisoč slik in grafik in mnoge od teh se že danes nahajajo po galerijah in muzejih vsega sveta. Zame je Lojze Logar večni upornik slovenskega slikarstva".

Ob zaključku otvoritve razstave, katero je odprl radgonski župan Anton Kampuš, in ki bo na ogled ves februar, smo bili priče zahval Radetu Bakračeviću, Tatjani Mijatović, Mariu Berdiču, direktorici Zavoda Kultprotur Normi Bale ter ženi in sinu umetnika (Bea Baboš Logar in Boni Logar), ki živita v Radencih. Hkrati pa so se vsi prisotni preselili v bližnjo dvorano, kjer so v okviru praznovanja kulturnega dneva nastopili komik Tilen Artač in kvartet Feguš. Po odigrani slovenski himni je slavnostni govornik bil domači župan Anton Kampuš, ki je s spodbudnimi besedami popeljal občinstvo skozi zgodovino Gornje Radgone. Med drugim je poudaril pomembnost povezanosti, danes ločenih delov nekoč skupnega mesta Radgona, za prihajajoče rodove, ko raznolikosti morda ne bodo več poznali... Komik Artač je predvsem z imitacijo znanih slovenskih politikov, do solz nasmejal občinstvo, člani Kvarteta Feguš pa so v ritmih svetovno znanih skladateljev ponesli občinstvo vse do samih priznanih del klasične glasbe...

NOČ BRANJA – PODARIM KNJIGO

Seveda so se obeleževanju kulturnega praznika pridružili tudi na OŠ Gornja Radgona, kjer so uprizorila „Noč branja, ki se je začela že v petek, 7. februarja, popoldan, ko je šolarje in vse druge s posebnim koncertom ter zgodbo o rolici papirja, počastil Adi Smolar. Vsekakor kaže omeniti tudi akcijo Podarim knjigo, ter spoznavanje čarovništva. Znana kulturnica Marija Šauperl je predstavila zgodovinsko ozadje knjige Ožbalta Ilauniga: Črni križ pri Hrastovcu. Ob 20. uri so se šolarji, njihovi starši, učitelji, donatorji in gostje, z lanternami odpravil na pohod do radgonskega gradu, kjer je v grajski poročni dvorani izvedena dramatizacija Črni križ pri Hrastovcu, s pozdravom graščaka Milana Herzoga in komedijanta Sama Tuša. Dramatizacijo je izvedlo 29 učencev udeležencev Noči branja v posebnih kostumih, kostimografinje Daniele Šedivy. S tem pa se noč branja ni končala, saj se je ob 22.00 uri v šoli začelo poustvarjanje na temo razvijanje bralne kulture: »Kadar je knjiga zaprta, molči, kadar je odprta, pa uči«, potem glasno branje s knjižničarko Janjo M. Loncner, nočno branje z bralnimi lučkami v spalnih vrečah, potem pa ob polnoči: Lahko noč, knjiga! Že ob osmih na sam kulturni praznik pa so vsi „zaspanci" (učenci, učitelji, starši) imeli jutranjo jogo s Thomasom Čukom, nato pa po „slovenskem kulturnem zajtrku", še predstavitev projekta, evalvacija, podelitev priznanj ter ob zadovoljstvu vseh prisotnih, zlasti ravnatelja Dušana Zagorca in vodje projekta Vere Granfol, zaključek projekta Noč branja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Slike in grafike Lojzeta Logarja pred Radgončani