Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Andreja Peklaj: Skrivnostno jezero

 

Mojstrica fotografije Radgončanom predstavlja skrivnosti Cerkniškega jezera

Foto razstava PeklajV organizaciji Foto kluba Proportio divina iz Gornje Radgone je v Galeriji radgonskega Kulturnega doma, odprta nadvse zanimiva fotografska razstava, katero je avtorica, mojstrica fotografije Andreja Peklaj, poimenovala: Skrivnostno jezero. Izvrstne fotografije so nastale v različnih delih dneva in obdobjih ob Cerkniškem jezeru, ki je nekakšna svetovna posebnost, saj nikoli ni enako. Prisotne sta na otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 2. aprila, pozdravili predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Manja Šturm Dolinšek, in članica foto kluba Štefi Praprotnik Borko, za kulturni program pa so poskrbele dijakinje ZGŠ Maestro: Eva Zidar, Aneja Kralj in Nuša Volf.

Preden je nekaj besed o sebi in sami razstavi, predvsem pa Cerkniškem jezeru, spregovorila tudi sama avtorica Andreja Peklaj, ki je kljub dejstvu, da izvira izpod Šmarne gore, vezana tudi na radgonsko območje, saj od tod izvira njen življenjski partner, je avtorico predstavil in razstavo odprl predsednik domačega foto kluba ter predsednik Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko. Predvsem se je opiral na razmišljanje prof. dr. Bojane Boh, ki o mojstrici fotografije Andreji Peklaj ni varčevala s pohvalami. Kako tudi bi, ko nas vedno znova očara z osupljivo lepoto svojih stvaritev. Lepota njene fotografije je prizemljena in povezana z naravo in pokrajino. Nič izumetničenega ni v njenih fotografijah, nobene želje po ugajanju, senzacionalnosti ali po zavajanju gledalca z učinki, ki jih omogoča digitalna tehnika. Dovršenost Andrejine fotografije je plod globokih izkušenj in umetniške zrelosti, ki jo je kalila v desetletjih učenja, eksperimentiranja, raziskovanja, v izpopolnjevanju tehnike do perfekcije, v dognanosti, ki se porodi le skozi izkušnje.

„Njeni posnetki so avtentični (pretežno analogni) zapisi mojstrsko zabeleženih trenutkov, ko v naravi zazveni sozvočje svetlobe, barv in panoramskih razpoloženj. Zato so tako magični in brezčasno večni. S fotografskim aparatom je čakala nanje ob svitu neštetih juter, v zimskem mrazu ali v poletni sončni pripeki, v vetru, nevihtah in v popolnem mirovanju tišine. Prepoznavala jih je skozi svoje umirjeno, izostreno oko. Z zavzetostjo impresionističnih slikarjev in s prevzetostjo mističnih pesnikov jih je lovila v objektiv in postavljala v dovršene kompozicije. Zdi se, kakor da bi v lepoti in skladnosti narave prepoznavala in nam odkrivala popolnost stvarstva. Kakor da bi spomin na skladje podob že od zibelke naprej nosila v duši in bi nato sledila ustvarjalni nuji, da vse to skozi svoja dela zrcali navzven in pokloni svetu. Ko občudujemo njena dela, nas vabi v svoje svetove, odpelje nas v razpoloženja krajine, ki začno odzvanjati v našem notranjem svetu. Zdrznemo se ob krhkosti in minljivosti trenutkov. Še huje, morda se kar zgrozimo ob spoznanju, da smo v hitrem načinu sodobnega življenja že oglušeli za tiho govorico narave, oslepeli za meglice nad polji in za pršenje svetlobe med drevjem v gozdu, da smo izgubili že toliko notranjega miru, da nam ne uspe več zaznati loma svetlobe v rosni kapljici. Če smo res že zdrsnili iz raja, nas Andrejina fotografija vabi in zapeljuje, da bi se vrnili. Šepeta nam, naj se potopimo v naravo in ponovno vzpostavimo stik s svojo lastno prvobitnostjo. S tem je ustvarjalnost Andreje Peklaj osmišljena v globlje ekološko in duhovno poslanstvo", smo slišali ob otvoritvi razstave.

Mojstrica fotografije Andreja Peklaj je sicer ena od najvidnejših slovenskih umetnic na področju fotografije. Rodila se je v Vikrčah pod Šmarno goro. Fotografira in razstavlja že 40 let, od leta 1974.  Pripravila je 74 samostojnih razstav doma in v tujini, na več kot 200 skupinskih razstavah in fotografskih natečajih je prejela preko 115 priznanj in nagrad. V letih od 1978 do 1981 je na natečajih Fotografske zveze Jugoslavije za najboljšo fotografinjo štirikrat osvojila prvo mesto. Občasno je selektorica in žirantka fotografskih razstav, s posebnim veseljem je mentorica mladim fotografom. Njena dela so bila pogosto objavljena v domačih in mednarodnih publikacijah. Svoje vrhunske fotografije je strnila v kar dveh reprezentančnih foto monografijah Cerkniškega jezera, ki sta izšli leta 1994 in 2007. Za prvo ji je UNESCO podelil Znak desetletja na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Slovenci smo postali bogatejši za pravo zakladnico trajnega slikovnega zapisa tega čudodelnega kraškega jezerskega fenomena. Leta 2007 je sledila tudi veličastna razstava fotografij velikega formata v Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani z naslovom Odstiranja.

Za svoje dolgoletno življenjsko delo, ki ga je posvetila ravno lepotam in skrivnostim presihajočega jezera in notranjskega krasa, je pred leti prejela najvišje priznanje Občine Cerknica. Je članica Društva oblikovalcev Slovenije, Kulturno-umetniškega društva dr. Lojz Kraigher Kliničnega centra in Medicinske fakultete in Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Andreja Peklaj je Mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije in nosilka naziva AFIAP (artist) pri Mednarodni fotografski zvezi FIAP.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Andreja Peklaj: Skrivnostno jezero