Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata paleta: Kiparstvo

 

Gornja Radgona gosti zanimivo vseslovensko kiparsko razstavo

Kiparska razstavaV organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona in Zveze likovnih društev Slovenije, je župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, v galeriji radgonskega Doma kulture, odprl nadvse zanimivo razstavo poimenovano kar „Kiparstvo". Razstava, ki sodi v okvir že 16. vseslovenskega projekta „Zlata paleta", bo na ogled vse do 28. septembra. Moč pa je občudovati 20 kiparskih izdelkov, predvsem različnih skulptur, ki jih je na ogled poslalo 16 avtorjev iz sedmih likovnih društev, od Izole do Gornje Radgone. Za 15 izdelkov je predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, podelil priznanja za kakovost, petim pa so pripadli certifikati. Predsednica ocenjevalne komisije, akademska slikarka, mag. Saša Bezjak, je pohvalila vse avtorje, hkrati je spregovorila o primitivizmu v likovni umetnosti.

Radgonski župan Anton Kampuš je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se likovni umetniki iz cele države radi predstavljajo v „mestu sejmov in penin". Obljubil je tudi, da bo radgonska občina, takoj ko bodo rešene vse infrastrukturne zadeve, katerih naj več ne bi bilo veliko, začela več vlagati v „mehke projekte", kamor sodijo tudi kulturni objekti in kultura sploh. Tako Kampušu in občini, kot tudi Zavodu za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, in njegovi direktorici, mag. Normi Bale, se je za vso podporo zahvalila tudi predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, ki je v imenu organizatorja pozdravila vse prisotne avtorje, goste in obiskovalce.
Prisotne je pozdravila tudi gostiteljica, mag. Norma Bale, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli pevke in pevci glasbene skupine Navdih, katerega tvorijo zaposleni v Domu starejših občanov Dosor Radenci.
Predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, ki je predstavil zvezo in podelil priznanja ter zahvale, pa je nanizal tudi nekatere zanimive podatke. Tako smo med drugim izvedeli, da je razstava v Gornji Radgoni zadnja tematska razstava v okviru „Zlate palete" v letošnjem letu. Ostala je še zaključna predstavitev vseh najboljših izdelkov z vseh letošnjih tematskih razstav po državi. Na teh je nastopilo kar 230 avtorjev iz 26 društev, ki so na razstave poslali kar 519 izdelkov. V šestnajstih letih, odkar potek projekt, je bilo razstavljenih že okoli 9000 likovnih izdelkov. Zaključek letošnje „Zlate palete" bo 15. novembra v Trbovljah.
Tokratno radgonsko razstavo je podrobneje predstavila mag. Saša Bezjak, akad. slik., ki je med drugim dejala, da so kiparska dela zanimiva po raznolikosti v materialih in seveda tudi po raznolikosti v idejah. Kipi so narejeni v lesu, kamnu, mavcu, žgani glini tudi kovini ter manj konvencionalnih materialih. Raznolikost se čuti v pristopih, ki so klasični ali ne. Prisotna so modelirana dela, ki se med seboj razlikujejo in so pri njih različni materiali zelo dobro usklajeni. „Vidimo lahko tudi dela, ki nas presenetijo z izvirno idejo in izvedbo le te na nepričakovan način.
Ko delaš delo za izbor na »tekmovanju«, moraš pozabiti na konkurenco in nujno je, da tekmuješ samo sam s seboj. Edino tako se približaš bistvu in narediš takšno delo, ki je kvalitetno. Ni nujno, da je izvedeno z natančnostjo in doslednostjo. Pomembno je, da umetnik ve, kako vsak detajl v delu učinkuje na gledalca. Če pa je umetnik človek natančnosti in doslednosti, je to lahko kvaliteta druge vrste, vendar ga to ne sme omejevati. Zelo pomemben je naslov likovnega dela in tema, ker gledalcu pomaga pri razumevanju dela. Če pa pogledamo kipe same, se nekateri v izboru ZA razstavo navezujejo na tradicijo, drugi na humoren, pripoveden, tudi samokritičen način pokažejo ustvarjalca v avtoportretu. Umetniki se poigravajo z učinkom patine in materialnostjo kipa. Nekateri imajo zelo dobro idejo in jo likovno fantastično izdelajo, kar nam dopušča mnoge konotacij, ali nam jo likovno manj prepričljivo predstavijo zaradi premalo kiparskih izkušenj. Pomembno je, da so se preizkusili tudi v kiparstvu in jim želim, da bi tu našli pot svoje izraznosti", je dejala mag. Bezjakova, po njenem prepričanja pa vsa predstavljena dela imajo nek presežek, ki vzbudi pozornost. Največji kriterij sodobnega časa v likovni umetnosti je lastna izraznost, izvirnost ali še ne videno. Nagrajena dela temu kriteriju zelo dobro zadostujejo.
V Gornji Radgoni svoje izdelke predstavljajo: KD likovnih umetnikov LIK Izola (Dragana Čurin Dada: Eksotično erotska roža prihodnosti, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Avtoportret + -, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Bodoči DNK, siporex); KD Dravograd - Likovna sekcija (Franjo Marošek: Mea culpa, žgana glina; Franjo Marošek: Hišni talisman, varjeno železo; Franjo Marošek: Sirena, kamen); Društvo revirskih likovnikov RELIK Trbovlje (Majda Drnovšek: Pogled skozi odprtino, lipov les; Majda Drnovšek: Avba na kmečkem oknu, les in kovina); Društvo šaleških likovnikov Velenje (Oskar Sovine: Re-carnis, žgana glina, komb. Pletivo; Šalih Biščič: Avtoportret, patinirana žgana glina); Društvo likovnikov Ljubljana (Marjeta Basa: Pajčevina spominov, mešana tehnika); Likovno društvo Gornja Radgona (Filip Matko Ficko: Na paleti zdim. mešana tehnika; Leopold Methans: Brez obrazno, mavec; Leopold Methans: Lunin koledar, varjeno železo, les; Robert Jurak: Gnes, les, varjeno železo); KDLU Zg. Savinjska doline, GAL Rečica ob Savinji (Irena Remic: Zazrta v mladost, žgana glina; Branka Ermenc: Moja vloga v gledališču, Žgana glina; Blanka Božič: Del marofa, žgana glina; Blanka Božič: Ponovno skupaj, patinirana žgana glina; Blanka Božič: Po lepotni..., patinirana žgana glina).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zlata paleta: Kiparstvo