Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata paleta: Kiparstvo

 

Gornja Radgona gosti zanimivo vseslovensko kiparsko razstavo

Kiparska razstavaV organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona in Zveze likovnih društev Slovenije, je župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, v galeriji radgonskega Doma kulture, odprl nadvse zanimivo razstavo poimenovano kar „Kiparstvo". Razstava, ki sodi v okvir že 16. vseslovenskega projekta „Zlata paleta", bo na ogled vse do 28. septembra. Moč pa je občudovati 20 kiparskih izdelkov, predvsem različnih skulptur, ki jih je na ogled poslalo 16 avtorjev iz sedmih likovnih društev, od Izole do Gornje Radgone. Za 15 izdelkov je predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, podelil priznanja za kakovost, petim pa so pripadli certifikati. Predsednica ocenjevalne komisije, akademska slikarka, mag. Saša Bezjak, je pohvalila vse avtorje, hkrati je spregovorila o primitivizmu v likovni umetnosti.

Radgonski župan Anton Kampuš je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se likovni umetniki iz cele države radi predstavljajo v „mestu sejmov in penin". Obljubil je tudi, da bo radgonska občina, takoj ko bodo rešene vse infrastrukturne zadeve, katerih naj več ne bi bilo veliko, začela več vlagati v „mehke projekte", kamor sodijo tudi kulturni objekti in kultura sploh. Tako Kampušu in občini, kot tudi Zavodu za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, in njegovi direktorici, mag. Normi Bale, se je za vso podporo zahvalila tudi predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, ki je v imenu organizatorja pozdravila vse prisotne avtorje, goste in obiskovalce.
Prisotne je pozdravila tudi gostiteljica, mag. Norma Bale, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli pevke in pevci glasbene skupine Navdih, katerega tvorijo zaposleni v Domu starejših občanov Dosor Radenci.
Predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, ki je predstavil zvezo in podelil priznanja ter zahvale, pa je nanizal tudi nekatere zanimive podatke. Tako smo med drugim izvedeli, da je razstava v Gornji Radgoni zadnja tematska razstava v okviru „Zlate palete" v letošnjem letu. Ostala je še zaključna predstavitev vseh najboljših izdelkov z vseh letošnjih tematskih razstav po državi. Na teh je nastopilo kar 230 avtorjev iz 26 društev, ki so na razstave poslali kar 519 izdelkov. V šestnajstih letih, odkar potek projekt, je bilo razstavljenih že okoli 9000 likovnih izdelkov. Zaključek letošnje „Zlate palete" bo 15. novembra v Trbovljah.
Tokratno radgonsko razstavo je podrobneje predstavila mag. Saša Bezjak, akad. slik., ki je med drugim dejala, da so kiparska dela zanimiva po raznolikosti v materialih in seveda tudi po raznolikosti v idejah. Kipi so narejeni v lesu, kamnu, mavcu, žgani glini tudi kovini ter manj konvencionalnih materialih. Raznolikost se čuti v pristopih, ki so klasični ali ne. Prisotna so modelirana dela, ki se med seboj razlikujejo in so pri njih različni materiali zelo dobro usklajeni. „Vidimo lahko tudi dela, ki nas presenetijo z izvirno idejo in izvedbo le te na nepričakovan način.
Ko delaš delo za izbor na »tekmovanju«, moraš pozabiti na konkurenco in nujno je, da tekmuješ samo sam s seboj. Edino tako se približaš bistvu in narediš takšno delo, ki je kvalitetno. Ni nujno, da je izvedeno z natančnostjo in doslednostjo. Pomembno je, da umetnik ve, kako vsak detajl v delu učinkuje na gledalca. Če pa je umetnik človek natančnosti in doslednosti, je to lahko kvaliteta druge vrste, vendar ga to ne sme omejevati. Zelo pomemben je naslov likovnega dela in tema, ker gledalcu pomaga pri razumevanju dela. Če pa pogledamo kipe same, se nekateri v izboru ZA razstavo navezujejo na tradicijo, drugi na humoren, pripoveden, tudi samokritičen način pokažejo ustvarjalca v avtoportretu. Umetniki se poigravajo z učinkom patine in materialnostjo kipa. Nekateri imajo zelo dobro idejo in jo likovno fantastično izdelajo, kar nam dopušča mnoge konotacij, ali nam jo likovno manj prepričljivo predstavijo zaradi premalo kiparskih izkušenj. Pomembno je, da so se preizkusili tudi v kiparstvu in jim želim, da bi tu našli pot svoje izraznosti", je dejala mag. Bezjakova, po njenem prepričanja pa vsa predstavljena dela imajo nek presežek, ki vzbudi pozornost. Največji kriterij sodobnega časa v likovni umetnosti je lastna izraznost, izvirnost ali še ne videno. Nagrajena dela temu kriteriju zelo dobro zadostujejo.
V Gornji Radgoni svoje izdelke predstavljajo: KD likovnih umetnikov LIK Izola (Dragana Čurin Dada: Eksotično erotska roža prihodnosti, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Avtoportret + -, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Bodoči DNK, siporex); KD Dravograd - Likovna sekcija (Franjo Marošek: Mea culpa, žgana glina; Franjo Marošek: Hišni talisman, varjeno železo; Franjo Marošek: Sirena, kamen); Društvo revirskih likovnikov RELIK Trbovlje (Majda Drnovšek: Pogled skozi odprtino, lipov les; Majda Drnovšek: Avba na kmečkem oknu, les in kovina); Društvo šaleških likovnikov Velenje (Oskar Sovine: Re-carnis, žgana glina, komb. Pletivo; Šalih Biščič: Avtoportret, patinirana žgana glina); Društvo likovnikov Ljubljana (Marjeta Basa: Pajčevina spominov, mešana tehnika); Likovno društvo Gornja Radgona (Filip Matko Ficko: Na paleti zdim. mešana tehnika; Leopold Methans: Brez obrazno, mavec; Leopold Methans: Lunin koledar, varjeno železo, les; Robert Jurak: Gnes, les, varjeno železo); KDLU Zg. Savinjska doline, GAL Rečica ob Savinji (Irena Remic: Zazrta v mladost, žgana glina; Branka Ermenc: Moja vloga v gledališču, Žgana glina; Blanka Božič: Del marofa, žgana glina; Blanka Božič: Ponovno skupaj, patinirana žgana glina; Blanka Božič: Po lepotni..., patinirana žgana glina).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zlata paleta: Kiparstvo