Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata paleta: Kiparstvo

 

Gornja Radgona gosti zanimivo vseslovensko kiparsko razstavo

Kiparska razstavaV organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona in Zveze likovnih društev Slovenije, je župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, v galeriji radgonskega Doma kulture, odprl nadvse zanimivo razstavo poimenovano kar „Kiparstvo". Razstava, ki sodi v okvir že 16. vseslovenskega projekta „Zlata paleta", bo na ogled vse do 28. septembra. Moč pa je občudovati 20 kiparskih izdelkov, predvsem različnih skulptur, ki jih je na ogled poslalo 16 avtorjev iz sedmih likovnih društev, od Izole do Gornje Radgone. Za 15 izdelkov je predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, podelil priznanja za kakovost, petim pa so pripadli certifikati. Predsednica ocenjevalne komisije, akademska slikarka, mag. Saša Bezjak, je pohvalila vse avtorje, hkrati je spregovorila o primitivizmu v likovni umetnosti.

Radgonski župan Anton Kampuš je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se likovni umetniki iz cele države radi predstavljajo v „mestu sejmov in penin". Obljubil je tudi, da bo radgonska občina, takoj ko bodo rešene vse infrastrukturne zadeve, katerih naj več ne bi bilo veliko, začela več vlagati v „mehke projekte", kamor sodijo tudi kulturni objekti in kultura sploh. Tako Kampušu in občini, kot tudi Zavodu za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, in njegovi direktorici, mag. Normi Bale, se je za vso podporo zahvalila tudi predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, ki je v imenu organizatorja pozdravila vse prisotne avtorje, goste in obiskovalce.
Prisotne je pozdravila tudi gostiteljica, mag. Norma Bale, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli pevke in pevci glasbene skupine Navdih, katerega tvorijo zaposleni v Domu starejših občanov Dosor Radenci.
Predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, ki je predstavil zvezo in podelil priznanja ter zahvale, pa je nanizal tudi nekatere zanimive podatke. Tako smo med drugim izvedeli, da je razstava v Gornji Radgoni zadnja tematska razstava v okviru „Zlate palete" v letošnjem letu. Ostala je še zaključna predstavitev vseh najboljših izdelkov z vseh letošnjih tematskih razstav po državi. Na teh je nastopilo kar 230 avtorjev iz 26 društev, ki so na razstave poslali kar 519 izdelkov. V šestnajstih letih, odkar potek projekt, je bilo razstavljenih že okoli 9000 likovnih izdelkov. Zaključek letošnje „Zlate palete" bo 15. novembra v Trbovljah.
Tokratno radgonsko razstavo je podrobneje predstavila mag. Saša Bezjak, akad. slik., ki je med drugim dejala, da so kiparska dela zanimiva po raznolikosti v materialih in seveda tudi po raznolikosti v idejah. Kipi so narejeni v lesu, kamnu, mavcu, žgani glini tudi kovini ter manj konvencionalnih materialih. Raznolikost se čuti v pristopih, ki so klasični ali ne. Prisotna so modelirana dela, ki se med seboj razlikujejo in so pri njih različni materiali zelo dobro usklajeni. „Vidimo lahko tudi dela, ki nas presenetijo z izvirno idejo in izvedbo le te na nepričakovan način.
Ko delaš delo za izbor na »tekmovanju«, moraš pozabiti na konkurenco in nujno je, da tekmuješ samo sam s seboj. Edino tako se približaš bistvu in narediš takšno delo, ki je kvalitetno. Ni nujno, da je izvedeno z natančnostjo in doslednostjo. Pomembno je, da umetnik ve, kako vsak detajl v delu učinkuje na gledalca. Če pa je umetnik človek natančnosti in doslednosti, je to lahko kvaliteta druge vrste, vendar ga to ne sme omejevati. Zelo pomemben je naslov likovnega dela in tema, ker gledalcu pomaga pri razumevanju dela. Če pa pogledamo kipe same, se nekateri v izboru ZA razstavo navezujejo na tradicijo, drugi na humoren, pripoveden, tudi samokritičen način pokažejo ustvarjalca v avtoportretu. Umetniki se poigravajo z učinkom patine in materialnostjo kipa. Nekateri imajo zelo dobro idejo in jo likovno fantastično izdelajo, kar nam dopušča mnoge konotacij, ali nam jo likovno manj prepričljivo predstavijo zaradi premalo kiparskih izkušenj. Pomembno je, da so se preizkusili tudi v kiparstvu in jim želim, da bi tu našli pot svoje izraznosti", je dejala mag. Bezjakova, po njenem prepričanja pa vsa predstavljena dela imajo nek presežek, ki vzbudi pozornost. Največji kriterij sodobnega časa v likovni umetnosti je lastna izraznost, izvirnost ali še ne videno. Nagrajena dela temu kriteriju zelo dobro zadostujejo.
V Gornji Radgoni svoje izdelke predstavljajo: KD likovnih umetnikov LIK Izola (Dragana Čurin Dada: Eksotično erotska roža prihodnosti, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Avtoportret + -, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Bodoči DNK, siporex); KD Dravograd - Likovna sekcija (Franjo Marošek: Mea culpa, žgana glina; Franjo Marošek: Hišni talisman, varjeno železo; Franjo Marošek: Sirena, kamen); Društvo revirskih likovnikov RELIK Trbovlje (Majda Drnovšek: Pogled skozi odprtino, lipov les; Majda Drnovšek: Avba na kmečkem oknu, les in kovina); Društvo šaleških likovnikov Velenje (Oskar Sovine: Re-carnis, žgana glina, komb. Pletivo; Šalih Biščič: Avtoportret, patinirana žgana glina); Društvo likovnikov Ljubljana (Marjeta Basa: Pajčevina spominov, mešana tehnika); Likovno društvo Gornja Radgona (Filip Matko Ficko: Na paleti zdim. mešana tehnika; Leopold Methans: Brez obrazno, mavec; Leopold Methans: Lunin koledar, varjeno železo, les; Robert Jurak: Gnes, les, varjeno železo); KDLU Zg. Savinjska doline, GAL Rečica ob Savinji (Irena Remic: Zazrta v mladost, žgana glina; Branka Ermenc: Moja vloga v gledališču, Žgana glina; Blanka Božič: Del marofa, žgana glina; Blanka Božič: Ponovno skupaj, patinirana žgana glina; Blanka Božič: Po lepotni..., patinirana žgana glina).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zlata paleta: Kiparstvo