Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata paleta: Kiparstvo

 

Gornja Radgona gosti zanimivo vseslovensko kiparsko razstavo

Kiparska razstavaV organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona in Zveze likovnih društev Slovenije, je župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, v galeriji radgonskega Doma kulture, odprl nadvse zanimivo razstavo poimenovano kar „Kiparstvo". Razstava, ki sodi v okvir že 16. vseslovenskega projekta „Zlata paleta", bo na ogled vse do 28. septembra. Moč pa je občudovati 20 kiparskih izdelkov, predvsem različnih skulptur, ki jih je na ogled poslalo 16 avtorjev iz sedmih likovnih društev, od Izole do Gornje Radgone. Za 15 izdelkov je predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, podelil priznanja za kakovost, petim pa so pripadli certifikati. Predsednica ocenjevalne komisije, akademska slikarka, mag. Saša Bezjak, je pohvalila vse avtorje, hkrati je spregovorila o primitivizmu v likovni umetnosti.

Radgonski župan Anton Kampuš je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se likovni umetniki iz cele države radi predstavljajo v „mestu sejmov in penin". Obljubil je tudi, da bo radgonska občina, takoj ko bodo rešene vse infrastrukturne zadeve, katerih naj več ne bi bilo veliko, začela več vlagati v „mehke projekte", kamor sodijo tudi kulturni objekti in kultura sploh. Tako Kampušu in občini, kot tudi Zavodu za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, in njegovi direktorici, mag. Normi Bale, se je za vso podporo zahvalila tudi predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, ki je v imenu organizatorja pozdravila vse prisotne avtorje, goste in obiskovalce.
Prisotne je pozdravila tudi gostiteljica, mag. Norma Bale, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli pevke in pevci glasbene skupine Navdih, katerega tvorijo zaposleni v Domu starejših občanov Dosor Radenci.
Predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, ki je predstavil zvezo in podelil priznanja ter zahvale, pa je nanizal tudi nekatere zanimive podatke. Tako smo med drugim izvedeli, da je razstava v Gornji Radgoni zadnja tematska razstava v okviru „Zlate palete" v letošnjem letu. Ostala je še zaključna predstavitev vseh najboljših izdelkov z vseh letošnjih tematskih razstav po državi. Na teh je nastopilo kar 230 avtorjev iz 26 društev, ki so na razstave poslali kar 519 izdelkov. V šestnajstih letih, odkar potek projekt, je bilo razstavljenih že okoli 9000 likovnih izdelkov. Zaključek letošnje „Zlate palete" bo 15. novembra v Trbovljah.
Tokratno radgonsko razstavo je podrobneje predstavila mag. Saša Bezjak, akad. slik., ki je med drugim dejala, da so kiparska dela zanimiva po raznolikosti v materialih in seveda tudi po raznolikosti v idejah. Kipi so narejeni v lesu, kamnu, mavcu, žgani glini tudi kovini ter manj konvencionalnih materialih. Raznolikost se čuti v pristopih, ki so klasični ali ne. Prisotna so modelirana dela, ki se med seboj razlikujejo in so pri njih različni materiali zelo dobro usklajeni. „Vidimo lahko tudi dela, ki nas presenetijo z izvirno idejo in izvedbo le te na nepričakovan način.
Ko delaš delo za izbor na »tekmovanju«, moraš pozabiti na konkurenco in nujno je, da tekmuješ samo sam s seboj. Edino tako se približaš bistvu in narediš takšno delo, ki je kvalitetno. Ni nujno, da je izvedeno z natančnostjo in doslednostjo. Pomembno je, da umetnik ve, kako vsak detajl v delu učinkuje na gledalca. Če pa je umetnik človek natančnosti in doslednosti, je to lahko kvaliteta druge vrste, vendar ga to ne sme omejevati. Zelo pomemben je naslov likovnega dela in tema, ker gledalcu pomaga pri razumevanju dela. Če pa pogledamo kipe same, se nekateri v izboru ZA razstavo navezujejo na tradicijo, drugi na humoren, pripoveden, tudi samokritičen način pokažejo ustvarjalca v avtoportretu. Umetniki se poigravajo z učinkom patine in materialnostjo kipa. Nekateri imajo zelo dobro idejo in jo likovno fantastično izdelajo, kar nam dopušča mnoge konotacij, ali nam jo likovno manj prepričljivo predstavijo zaradi premalo kiparskih izkušenj. Pomembno je, da so se preizkusili tudi v kiparstvu in jim želim, da bi tu našli pot svoje izraznosti", je dejala mag. Bezjakova, po njenem prepričanja pa vsa predstavljena dela imajo nek presežek, ki vzbudi pozornost. Največji kriterij sodobnega časa v likovni umetnosti je lastna izraznost, izvirnost ali še ne videno. Nagrajena dela temu kriteriju zelo dobro zadostujejo.
V Gornji Radgoni svoje izdelke predstavljajo: KD likovnih umetnikov LIK Izola (Dragana Čurin Dada: Eksotično erotska roža prihodnosti, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Avtoportret + -, mešana tehnika; Zorko Dežjot: Bodoči DNK, siporex); KD Dravograd - Likovna sekcija (Franjo Marošek: Mea culpa, žgana glina; Franjo Marošek: Hišni talisman, varjeno železo; Franjo Marošek: Sirena, kamen); Društvo revirskih likovnikov RELIK Trbovlje (Majda Drnovšek: Pogled skozi odprtino, lipov les; Majda Drnovšek: Avba na kmečkem oknu, les in kovina); Društvo šaleških likovnikov Velenje (Oskar Sovine: Re-carnis, žgana glina, komb. Pletivo; Šalih Biščič: Avtoportret, patinirana žgana glina); Društvo likovnikov Ljubljana (Marjeta Basa: Pajčevina spominov, mešana tehnika); Likovno društvo Gornja Radgona (Filip Matko Ficko: Na paleti zdim. mešana tehnika; Leopold Methans: Brez obrazno, mavec; Leopold Methans: Lunin koledar, varjeno železo, les; Robert Jurak: Gnes, les, varjeno železo); KDLU Zg. Savinjska doline, GAL Rečica ob Savinji (Irena Remic: Zazrta v mladost, žgana glina; Branka Ermenc: Moja vloga v gledališču, Žgana glina; Blanka Božič: Del marofa, žgana glina; Blanka Božič: Ponovno skupaj, patinirana žgana glina; Blanka Božič: Po lepotni..., patinirana žgana glina).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zlata paleta: Kiparstvo