V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako je z mlini apaške doline?

 

Odprta razstava „Dokumenti o zapornicah na 11 mlinskem potoku in Wisiakovem kanalu".

MliniNajmlajša pomurska občina Apače je v minulih dneh praznovala svoj 8. Občinski praznik. In v tednu dni praznovanja so se vsak dan odvijale različne prireditve in dogodki na različnih lokacijah v občini. Ena odmevnejših prireditev je vsekakor bila otvoritev razstave „Dokumenti o zapornicah na 11 mlinskem potoku in Wisiakovem kanalu", v Večnamenskem domu Pri mlinu Segovci. Po otvoritvi razstave, katere se je udeležilo kar veliko občanov in gostov, je sledil še koncert zasedbe "Čisto slučajno". Poleg osrednje razstave o mlinih, pa je na ogled bila tudi razstava fotografije z dogodkov izvedenih v domu, v slabem letu njegovega obstoja. Seveda so vsi obiskovalci bili deležni tudi lepe pogostitve domačih dobrot in kapljice.

Ob otvoritvi zgodovinske razstave, ki se bo poslej lahko dopolnjevala z novimi dokumenti, ki jih bodo odstopili domačini in tudi sosedje iz Avstrije, je prisotne pozdravil tudi apaški župan Franc Pižmuht, sicer domačin iz Segovcev. Orisal je minula štiri leta ter dejal, da so v občini dosegli izjemno veliko, predvsem na investicijskem področju. Sam se nadeja, da bodo v občini uspešni tudi v bodoče, s čem bodo na kvaliteti življenja pridobili vsi občani. Župan Pižmuht je ponosen tudi na razstavo, ki potrjuje ohranjanje kulturno – zgodovinske dediščine na apaškem polju. Pohvalil je tudi svoje sodelavce v občinski upravi, seveda tudi Petro Hamer, ki med drugim še posebej skrbi za večnamenski prostor pri mlinu v Segovcih, kjer so tudi po njeni zaslugi v slabem letu dni izvedli več kot 30 različnih prireditev in dogodkov.
„Večnamenski dom Pri mlinu Segovci deluje eno leto. Verjamem, da se še vsi spomnite otvoritve lanskega 14. septembra, takšen lep sončen dan je bil, skoraj tak kot danes. In ravno 14 dni po otvoritvi mi je bila zaupana naloga koordiniranja dogodkov v tem domu in skrb za stalno razstavo o mlinih 11 mlinskega potoka. V enem letu smo v domu izvedli več kot trideset različnih dogodkov. Izvedli smo različne ustvarjalne in poučne delavnice, spoznavali smo rokodelske obrti, učili smo se tapkati, kuhati, presti... K nam je, na fotografijah, prišla Slovenija, pa učenci OŠ Apače, otroci iz vrtca Apače, turisti iz drugih Apač, obiskovalci iz sosednjih vasi, študentje iz Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane ter gospod Alois Hötzl in gospa Waltraud Reich. Gospod Alois je potomec zadnjega lastnika mlina v Črncih in velik poznavalec njegove zgodovine in zgodovine apaškega polja", je po pozdravu župana Pižmuhta, v nekaj stavkih Petra Hamer strnila „zgodovino" njihovega doma pri mlinu v Segovcih.
Kot zgodovinarka je dodala, da so pridobljeni dokumenti o mlinih o Apaški dolini različno datirani in predstavljajo posege v strugo reke Mure. Prvi sklop dokumentov datira iz leta 1929-1931, drugi iz leta 1936-1937, tretji iz leta 1939 in zadnji iz sklop je iz obdobja 1942-1943. V teh 20 letih so se menjale države, državne meje, administrativna ureditev, zakoni in seveda jezik. „Vse to lahko vidimo tudi v dokumentih, kateri so tukaj razstavljeni", je dodala Hamrova.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Kako je z mlini apaške doline?