Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako je z mlini apaške doline?

 

Odprta razstava „Dokumenti o zapornicah na 11 mlinskem potoku in Wisiakovem kanalu".

MliniNajmlajša pomurska občina Apače je v minulih dneh praznovala svoj 8. Občinski praznik. In v tednu dni praznovanja so se vsak dan odvijale različne prireditve in dogodki na različnih lokacijah v občini. Ena odmevnejših prireditev je vsekakor bila otvoritev razstave „Dokumenti o zapornicah na 11 mlinskem potoku in Wisiakovem kanalu", v Večnamenskem domu Pri mlinu Segovci. Po otvoritvi razstave, katere se je udeležilo kar veliko občanov in gostov, je sledil še koncert zasedbe "Čisto slučajno". Poleg osrednje razstave o mlinih, pa je na ogled bila tudi razstava fotografije z dogodkov izvedenih v domu, v slabem letu njegovega obstoja. Seveda so vsi obiskovalci bili deležni tudi lepe pogostitve domačih dobrot in kapljice.

Ob otvoritvi zgodovinske razstave, ki se bo poslej lahko dopolnjevala z novimi dokumenti, ki jih bodo odstopili domačini in tudi sosedje iz Avstrije, je prisotne pozdravil tudi apaški župan Franc Pižmuht, sicer domačin iz Segovcev. Orisal je minula štiri leta ter dejal, da so v občini dosegli izjemno veliko, predvsem na investicijskem področju. Sam se nadeja, da bodo v občini uspešni tudi v bodoče, s čem bodo na kvaliteti življenja pridobili vsi občani. Župan Pižmuht je ponosen tudi na razstavo, ki potrjuje ohranjanje kulturno – zgodovinske dediščine na apaškem polju. Pohvalil je tudi svoje sodelavce v občinski upravi, seveda tudi Petro Hamer, ki med drugim še posebej skrbi za večnamenski prostor pri mlinu v Segovcih, kjer so tudi po njeni zaslugi v slabem letu dni izvedli več kot 30 različnih prireditev in dogodkov.
„Večnamenski dom Pri mlinu Segovci deluje eno leto. Verjamem, da se še vsi spomnite otvoritve lanskega 14. septembra, takšen lep sončen dan je bil, skoraj tak kot danes. In ravno 14 dni po otvoritvi mi je bila zaupana naloga koordiniranja dogodkov v tem domu in skrb za stalno razstavo o mlinih 11 mlinskega potoka. V enem letu smo v domu izvedli več kot trideset različnih dogodkov. Izvedli smo različne ustvarjalne in poučne delavnice, spoznavali smo rokodelske obrti, učili smo se tapkati, kuhati, presti... K nam je, na fotografijah, prišla Slovenija, pa učenci OŠ Apače, otroci iz vrtca Apače, turisti iz drugih Apač, obiskovalci iz sosednjih vasi, študentje iz Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane ter gospod Alois Hötzl in gospa Waltraud Reich. Gospod Alois je potomec zadnjega lastnika mlina v Črncih in velik poznavalec njegove zgodovine in zgodovine apaškega polja", je po pozdravu župana Pižmuhta, v nekaj stavkih Petra Hamer strnila „zgodovino" njihovega doma pri mlinu v Segovcih.
Kot zgodovinarka je dodala, da so pridobljeni dokumenti o mlinih o Apaški dolini različno datirani in predstavljajo posege v strugo reke Mure. Prvi sklop dokumentov datira iz leta 1929-1931, drugi iz leta 1936-1937, tretji iz leta 1939 in zadnji iz sklop je iz obdobja 1942-1943. V teh 20 letih so se menjale države, državne meje, administrativna ureditev, zakoni in seveda jezik. „Vse to lahko vidimo tudi v dokumentih, kateri so tukaj razstavljeni", je dodala Hamrova.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Kako je z mlini apaške doline?