Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dušan Gorast Miška: Plesna doživetja

 

Na ogled je razstava znanega goriškega fotografskega mojstra

Razstava Dušan Gorast MiškaV galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so odprli nadvse zanimivo fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografskega mojstra Dušana Gorasta Miška. Gre za izkušenega fotografa, ki se s fotografijo, najprej črno-belo, sedaj digitalno, ukvarja najmanj štiri desetletja. Razstavo z imenom „Plesna doživetja", ki bo na ogled do 5. junija, je odprl predsednik Fotografske zveze Slovenije in Foto kluba Proportio divina Gornja Radgona, Ivo Borko, ki je tudi predstavil avtorja Miška. Njegova dela pa je strokovno ocenil mojster fotografije Rafael Podobnik, ki je maloštevilne obiskovalce otvoritve popeljal od Miškove fotografije do fotografije. Škoda je edino, da se v Gornji Radgoni istočasno odvija več kulturnih in podobnih dogodkov, tako da obiskovalci ne morejo hkrati biti na več mestih.

Miškovi fotografski začetku sežejo v čas, ko je okolje bilo črno belo. Taka sta bila tisk in televizija. Barvne posnetke smo gledali samo na filmskem platnu. Uporaba barvne fotografije v izrazne namene je predstavljala noviteto tudi za zahodni, tehnološko razvitejši svet. Vplivi novih fotografskih trendov, ki jih je zaznaval preko zahodne meje, so mu vzbudili negativni odnos do zapoznelega neorealizma, ki je prevladoval v takratni črno beli fotografski jugoslovanski
fotografski stvarnosti. „Afiniteta do barv in navedeno izhodišče so bili glavni razlogi, da se je Miška v nasprotju s tedanjo prakso, ki je vodila v univerzalnost, odločil preizkusiti izključno v barvni fotografiji. Izkazal se je za nadarjenega fotografa. V letih 1976 do 1984 se je po evidencah Fotografske zveze Jugoslavije uvrščal med najuspešnejše jugoslovanske fotografe. Bil je aktivni borec za enako vrednotenje barvne in črno bele fotografije. S svojo aktivnostjo je pomembno prispeval k uveljavitvi novogoriške šole barvne fotografije. Zagovarjal je tezo, da dobra barvna fotografija ni črno bela fotografija posneta v barvni tehniki. Njegov moto je, da mora fotograf za dober posnetek izkoristiti tudi barvno kompozicijo. Prav barvitost posnetkov je bila izrazita značilnost fotografov novogoriške šole barvne fotografije", je avtorja razstave predstavil Borko.
Dušan Miška je leta 1984 prvi v Jugoslaviji izpolnil kriterije za naziv KM FZJ s predložitvijo kolekcije barvnih diapozitivov. Priznanje je bilo tudi formalna potrditev njegove pionirske vloge pri uveljavljanju barvne fotografije na teritoriju bivše SFRJ. Naslednje leto je v takrat prestižni Galeriji Meblo v Novi Gorici postavil razstavo barvnih fotografij na temo beneškega karnevala. Z njo je slovenski javnosti kot prvi predstavil to, za fotografe zanimivo, prireditev. FZS mu je, po oživitvi delovanja, leta 1993 za razstavljalne dosežke podelila naziv Mojster fotografije. Za uspehe na mednarodnih razstavah je prejel priznanji Mednarodne zveze za fotografsko umetnost Artist FIAP (leta 1996) in Excelence FIAP (2000). Podobno, kot je za slovenske fotografe odkril beneški karneval, je leta 2002 z razstavo Toskana, postavljeno v Mercator centru v Novi Gorici, Dobrovem, Divači in KUD France Prešeren v Ljubljani, spodbudil zanimanje za lepote toskanske pokrajine. Da ne bi veljal samo za pokrajinskega fotografa in fotografa detajlov se je istega leta z razstavo aktov predstavil v številnih domačih in tujih galerijah. Od leta 1972 aktivno sodeluje v klubskem življenju. Pri mentorskem delu je neusmiljen kritik in zagovornik visokih estetskih in izraznih kriterijev. Zagovarja stališče , da za kriterij dobrega fotografa ni dovolj obvladovanje tehnike, ampak sta pogoj tudi splošna razgledanost in estetska izobraženost. Za preizkus svojih sposobnosti občasno pripravi samostojno razstavo.
Sicer pa, že Božidar Jakac je bil neposreden: Če nimaš več načrtov, če nehaš ustvarjati, si mrtev. Ko dosežejo mojstrski naslov, se večina fotografov preneha ukvarjati z izrazno fotografijo. Ne oni sami ne mi ne bomo nikoli izvedeli, kaj vse bi še lahko dali slovenskemu avtorskemu svetlopisju. „Za razliko od njih Dušan Miška ostaja v središču dogajanja. Svetuje, študira, raziskuje, fotografira, snuje nove cikle. Med nami je novorojena razstava Plesna doživetja. Plesalce pogosto fotografirajo z dolgimi časi, tako da se figure spremenijo v megličaste zabrise. Izhodiščni motiv samo slutimo ali pa sploh ni več prepoznaven. Dušan Miška je stopil korak naprej. Z naknadno obdelavo posnetkov je poklical plesalce nazaj, vendar v spremenjeni, močno ekspresivni obliki. Figure izgubijo osebne lastnosti in postanejo univerzalne. Nimajo več obrazov ali so ti spremenjeni v nekakšne karikature. Prvo besedo dobijo gibanje, odnos med plesalci, napetost med skupinami, kontrastno in nekontrastno komponiranje barv", je med drugim dejal Podobnik, ki je ločeno ocenil še kar nekaj izdelkov, fotografij plesalcev.
„...V ozadju stojijo neizprosne figure. Pred njimi je na tleh človeška gmota, ki bolj kot na plesalca spominja na Miheličevega mrtvega kurenta. Čeprav je razstava zamejena s plesno tematiko, preseneča raznolikost motivov. Domišljijski svet Dušana Miške budi v nas številne miselne in čustvene odzive. To ni poceni koketiranje s publiko, to ni lepotnost, to je lepota, to je življenje. Razstavo Plesna doživetja ocenjujemo kot enega izmed vrhuncev sodobne slovenske fotografske scene", je dodal Rafael Podobnik, MF FZS, EFIAP/p.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Dušan Gorast Miška: Plesna doživetja