Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dušan Gorast Miška: Plesna doživetja

 

Na ogled je razstava znanega goriškega fotografskega mojstra

Razstava Dušan Gorast MiškaV galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so odprli nadvse zanimivo fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografskega mojstra Dušana Gorasta Miška. Gre za izkušenega fotografa, ki se s fotografijo, najprej črno-belo, sedaj digitalno, ukvarja najmanj štiri desetletja. Razstavo z imenom „Plesna doživetja", ki bo na ogled do 5. junija, je odprl predsednik Fotografske zveze Slovenije in Foto kluba Proportio divina Gornja Radgona, Ivo Borko, ki je tudi predstavil avtorja Miška. Njegova dela pa je strokovno ocenil mojster fotografije Rafael Podobnik, ki je maloštevilne obiskovalce otvoritve popeljal od Miškove fotografije do fotografije. Škoda je edino, da se v Gornji Radgoni istočasno odvija več kulturnih in podobnih dogodkov, tako da obiskovalci ne morejo hkrati biti na več mestih.

Miškovi fotografski začetku sežejo v čas, ko je okolje bilo črno belo. Taka sta bila tisk in televizija. Barvne posnetke smo gledali samo na filmskem platnu. Uporaba barvne fotografije v izrazne namene je predstavljala noviteto tudi za zahodni, tehnološko razvitejši svet. Vplivi novih fotografskih trendov, ki jih je zaznaval preko zahodne meje, so mu vzbudili negativni odnos do zapoznelega neorealizma, ki je prevladoval v takratni črno beli fotografski jugoslovanski
fotografski stvarnosti. „Afiniteta do barv in navedeno izhodišče so bili glavni razlogi, da se je Miška v nasprotju s tedanjo prakso, ki je vodila v univerzalnost, odločil preizkusiti izključno v barvni fotografiji. Izkazal se je za nadarjenega fotografa. V letih 1976 do 1984 se je po evidencah Fotografske zveze Jugoslavije uvrščal med najuspešnejše jugoslovanske fotografe. Bil je aktivni borec za enako vrednotenje barvne in črno bele fotografije. S svojo aktivnostjo je pomembno prispeval k uveljavitvi novogoriške šole barvne fotografije. Zagovarjal je tezo, da dobra barvna fotografija ni črno bela fotografija posneta v barvni tehniki. Njegov moto je, da mora fotograf za dober posnetek izkoristiti tudi barvno kompozicijo. Prav barvitost posnetkov je bila izrazita značilnost fotografov novogoriške šole barvne fotografije", je avtorja razstave predstavil Borko.
Dušan Miška je leta 1984 prvi v Jugoslaviji izpolnil kriterije za naziv KM FZJ s predložitvijo kolekcije barvnih diapozitivov. Priznanje je bilo tudi formalna potrditev njegove pionirske vloge pri uveljavljanju barvne fotografije na teritoriju bivše SFRJ. Naslednje leto je v takrat prestižni Galeriji Meblo v Novi Gorici postavil razstavo barvnih fotografij na temo beneškega karnevala. Z njo je slovenski javnosti kot prvi predstavil to, za fotografe zanimivo, prireditev. FZS mu je, po oživitvi delovanja, leta 1993 za razstavljalne dosežke podelila naziv Mojster fotografije. Za uspehe na mednarodnih razstavah je prejel priznanji Mednarodne zveze za fotografsko umetnost Artist FIAP (leta 1996) in Excelence FIAP (2000). Podobno, kot je za slovenske fotografe odkril beneški karneval, je leta 2002 z razstavo Toskana, postavljeno v Mercator centru v Novi Gorici, Dobrovem, Divači in KUD France Prešeren v Ljubljani, spodbudil zanimanje za lepote toskanske pokrajine. Da ne bi veljal samo za pokrajinskega fotografa in fotografa detajlov se je istega leta z razstavo aktov predstavil v številnih domačih in tujih galerijah. Od leta 1972 aktivno sodeluje v klubskem življenju. Pri mentorskem delu je neusmiljen kritik in zagovornik visokih estetskih in izraznih kriterijev. Zagovarja stališče , da za kriterij dobrega fotografa ni dovolj obvladovanje tehnike, ampak sta pogoj tudi splošna razgledanost in estetska izobraženost. Za preizkus svojih sposobnosti občasno pripravi samostojno razstavo.
Sicer pa, že Božidar Jakac je bil neposreden: Če nimaš več načrtov, če nehaš ustvarjati, si mrtev. Ko dosežejo mojstrski naslov, se večina fotografov preneha ukvarjati z izrazno fotografijo. Ne oni sami ne mi ne bomo nikoli izvedeli, kaj vse bi še lahko dali slovenskemu avtorskemu svetlopisju. „Za razliko od njih Dušan Miška ostaja v središču dogajanja. Svetuje, študira, raziskuje, fotografira, snuje nove cikle. Med nami je novorojena razstava Plesna doživetja. Plesalce pogosto fotografirajo z dolgimi časi, tako da se figure spremenijo v megličaste zabrise. Izhodiščni motiv samo slutimo ali pa sploh ni več prepoznaven. Dušan Miška je stopil korak naprej. Z naknadno obdelavo posnetkov je poklical plesalce nazaj, vendar v spremenjeni, močno ekspresivni obliki. Figure izgubijo osebne lastnosti in postanejo univerzalne. Nimajo več obrazov ali so ti spremenjeni v nekakšne karikature. Prvo besedo dobijo gibanje, odnos med plesalci, napetost med skupinami, kontrastno in nekontrastno komponiranje barv", je med drugim dejal Podobnik, ki je ločeno ocenil še kar nekaj izdelkov, fotografij plesalcev.
„...V ozadju stojijo neizprosne figure. Pred njimi je na tleh človeška gmota, ki bolj kot na plesalca spominja na Miheličevega mrtvega kurenta. Čeprav je razstava zamejena s plesno tematiko, preseneča raznolikost motivov. Domišljijski svet Dušana Miške budi v nas številne miselne in čustvene odzive. To ni poceni koketiranje s publiko, to ni lepotnost, to je lepota, to je življenje. Razstavo Plesna doživetja ocenjujemo kot enega izmed vrhuncev sodobne slovenske fotografske scene", je dodal Rafael Podobnik, MF FZS, EFIAP/p.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Dušan Gorast Miška: Plesna doživetja