Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dušan Gorast Miška: Plesna doživetja

 

Na ogled je razstava znanega goriškega fotografskega mojstra

Razstava Dušan Gorast MiškaV galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so odprli nadvse zanimivo fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografskega mojstra Dušana Gorasta Miška. Gre za izkušenega fotografa, ki se s fotografijo, najprej črno-belo, sedaj digitalno, ukvarja najmanj štiri desetletja. Razstavo z imenom „Plesna doživetja", ki bo na ogled do 5. junija, je odprl predsednik Fotografske zveze Slovenije in Foto kluba Proportio divina Gornja Radgona, Ivo Borko, ki je tudi predstavil avtorja Miška. Njegova dela pa je strokovno ocenil mojster fotografije Rafael Podobnik, ki je maloštevilne obiskovalce otvoritve popeljal od Miškove fotografije do fotografije. Škoda je edino, da se v Gornji Radgoni istočasno odvija več kulturnih in podobnih dogodkov, tako da obiskovalci ne morejo hkrati biti na več mestih.

Miškovi fotografski začetku sežejo v čas, ko je okolje bilo črno belo. Taka sta bila tisk in televizija. Barvne posnetke smo gledali samo na filmskem platnu. Uporaba barvne fotografije v izrazne namene je predstavljala noviteto tudi za zahodni, tehnološko razvitejši svet. Vplivi novih fotografskih trendov, ki jih je zaznaval preko zahodne meje, so mu vzbudili negativni odnos do zapoznelega neorealizma, ki je prevladoval v takratni črno beli fotografski jugoslovanski
fotografski stvarnosti. „Afiniteta do barv in navedeno izhodišče so bili glavni razlogi, da se je Miška v nasprotju s tedanjo prakso, ki je vodila v univerzalnost, odločil preizkusiti izključno v barvni fotografiji. Izkazal se je za nadarjenega fotografa. V letih 1976 do 1984 se je po evidencah Fotografske zveze Jugoslavije uvrščal med najuspešnejše jugoslovanske fotografe. Bil je aktivni borec za enako vrednotenje barvne in črno bele fotografije. S svojo aktivnostjo je pomembno prispeval k uveljavitvi novogoriške šole barvne fotografije. Zagovarjal je tezo, da dobra barvna fotografija ni črno bela fotografija posneta v barvni tehniki. Njegov moto je, da mora fotograf za dober posnetek izkoristiti tudi barvno kompozicijo. Prav barvitost posnetkov je bila izrazita značilnost fotografov novogoriške šole barvne fotografije", je avtorja razstave predstavil Borko.
Dušan Miška je leta 1984 prvi v Jugoslaviji izpolnil kriterije za naziv KM FZJ s predložitvijo kolekcije barvnih diapozitivov. Priznanje je bilo tudi formalna potrditev njegove pionirske vloge pri uveljavljanju barvne fotografije na teritoriju bivše SFRJ. Naslednje leto je v takrat prestižni Galeriji Meblo v Novi Gorici postavil razstavo barvnih fotografij na temo beneškega karnevala. Z njo je slovenski javnosti kot prvi predstavil to, za fotografe zanimivo, prireditev. FZS mu je, po oživitvi delovanja, leta 1993 za razstavljalne dosežke podelila naziv Mojster fotografije. Za uspehe na mednarodnih razstavah je prejel priznanji Mednarodne zveze za fotografsko umetnost Artist FIAP (leta 1996) in Excelence FIAP (2000). Podobno, kot je za slovenske fotografe odkril beneški karneval, je leta 2002 z razstavo Toskana, postavljeno v Mercator centru v Novi Gorici, Dobrovem, Divači in KUD France Prešeren v Ljubljani, spodbudil zanimanje za lepote toskanske pokrajine. Da ne bi veljal samo za pokrajinskega fotografa in fotografa detajlov se je istega leta z razstavo aktov predstavil v številnih domačih in tujih galerijah. Od leta 1972 aktivno sodeluje v klubskem življenju. Pri mentorskem delu je neusmiljen kritik in zagovornik visokih estetskih in izraznih kriterijev. Zagovarja stališče , da za kriterij dobrega fotografa ni dovolj obvladovanje tehnike, ampak sta pogoj tudi splošna razgledanost in estetska izobraženost. Za preizkus svojih sposobnosti občasno pripravi samostojno razstavo.
Sicer pa, že Božidar Jakac je bil neposreden: Če nimaš več načrtov, če nehaš ustvarjati, si mrtev. Ko dosežejo mojstrski naslov, se večina fotografov preneha ukvarjati z izrazno fotografijo. Ne oni sami ne mi ne bomo nikoli izvedeli, kaj vse bi še lahko dali slovenskemu avtorskemu svetlopisju. „Za razliko od njih Dušan Miška ostaja v središču dogajanja. Svetuje, študira, raziskuje, fotografira, snuje nove cikle. Med nami je novorojena razstava Plesna doživetja. Plesalce pogosto fotografirajo z dolgimi časi, tako da se figure spremenijo v megličaste zabrise. Izhodiščni motiv samo slutimo ali pa sploh ni več prepoznaven. Dušan Miška je stopil korak naprej. Z naknadno obdelavo posnetkov je poklical plesalce nazaj, vendar v spremenjeni, močno ekspresivni obliki. Figure izgubijo osebne lastnosti in postanejo univerzalne. Nimajo več obrazov ali so ti spremenjeni v nekakšne karikature. Prvo besedo dobijo gibanje, odnos med plesalci, napetost med skupinami, kontrastno in nekontrastno komponiranje barv", je med drugim dejal Podobnik, ki je ločeno ocenil še kar nekaj izdelkov, fotografij plesalcev.
„...V ozadju stojijo neizprosne figure. Pred njimi je na tleh človeška gmota, ki bolj kot na plesalca spominja na Miheličevega mrtvega kurenta. Čeprav je razstava zamejena s plesno tematiko, preseneča raznolikost motivov. Domišljijski svet Dušana Miške budi v nas številne miselne in čustvene odzive. To ni poceni koketiranje s publiko, to ni lepotnost, to je lepota, to je življenje. Razstavo Plesna doživetja ocenjujemo kot enega izmed vrhuncev sodobne slovenske fotografske scene", je dodal Rafael Podobnik, MF FZS, EFIAP/p.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Dušan Gorast Miška: Plesna doživetja