V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dejan Kokol: Pot v neznano

 

Gornja Radgona gosti zanimivo fotografsko razstavo

Dejan KokolV družbi številnih avtorjevih prijateljev in sploh ljubiteljev dobre fotografije, so v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, odprli nadvse zanimivo razstavo fotografij Dejana Kokola, katero je poimenoval „V neznano". Odprtje razstave domačega foto umetnika iz Gornje Radgone, sicer profesorja nemščine in sociologije na OŠ Gornja Radgona, ki bo na ogled do 3. julija 2015, je popestril glasbenik Tine Kovič. Poleg avtorja, ki se je zahvalil vsem, ki so mu tako ali drugače pomagali, da je postal že znan fotograf, je prisotne pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, mag. Norma Bale, o avtorju in razstavi pa je spregovoril predsednik Fotografske zveze Slovenije in Foto kluba Proportio divina Gornja Radgona Ivo Borko, MF FZS, EFIAP/g.

Fotograf Dejan Kokol se ukvarja z izrazno fotografijo šele nekaj let, bolj resno zadnji dve leti, pa se že lahko pohvali z uspehi na največjih mednarodnih salonih. Zaenkrat se bolj ali manj ukvarja z »razpisno« fotografijo, ki zahteva posamezne, izrazno močne, prodorne posnetke, ki izstopajo iz množice poslanih del, se pa že kažejo tudi obrisi nekaterih zaokroženih ciklusov, med katerimi izstopajo prav pejsaži in posnetki ljudi v okolju, s katerimi se prestavlja na tej razstavi. „Človeški liki so posneti, bolj ali manj, v urbanem okolju, kjer živijo, nekateri tudi v intimi lastnih domov. Nekateri posnetki so inscenirani, celo zmanipulirani, kar kaže na to, da avtor pristopa k projektom s premislekom in z jasnimi, vnaprej zastavljenimi cilji. Prostori, v katere so umeščeni, so skrbno izbrani, fotografije pa narejene v črno beli tehniki, s katero prikaže življenje še bolj tesnobno kot v resnici je. Njegovi liki se izgubljajo v urbanem svetu. Iz njega bežijo. Toda kam? V neznano, kot mladi par, ki se zaupljivo spogleduje pred vrati, ki vodijo kdo ve kam, ali pa mladi mož, ki izginja v megleno negotovost. Morda pa samo v deželo animiranih čudes ali svet glasbe", je dejal Borko.
Drugi del razstave predstavljajo pejsaži. Prevladujejo motivi dreves, ki so zaradi svoje močne simbolike priljubljena tematika vseh vrst ustvarjalcev. „Vendar se avtor, v iskanju svojega lastnega izraza, ne zadovolji samo z realističnim prikazom dreves oziroma krajin, pač pa jih, vsaj v kronološko novejših posnetkih, uporabi kot osnovo pri kreaciji svojih, digitalno zmanipuliranih fotografij, ki jim v kasnejši fazi obdelave doda ptice, dež, okvir za privid starinskosti ali jih obdela skoraj do abstrakcije, kar je seveda za mlade avtorje, ki so zakonitosti delovanja računalnikov spoznali prej in jih poznajo mnogo bolje kot fotografske kamere, nekaj povsem običajnega. Krajine spremenijo značaj. Od realističnih preslikav nastanejo lirične fotografije z avtorjevim podpisom", je ocenil Ivo Borko.
Dejan Kokol, F1 FZS, AFIAP, rojen leta 1982, je ljubezen do fotografije podedoval od svojega očeta, saj je prav on v svoji mladosti veliko fotografiral in doma razvijal fotografije ter mu tako pustil močan pečat. Od nakupa prvega lastnega digitalnega fotoaparata leta 2005 je fotografija postala pomemben del njegovega življenja. Na tem področju se veliko samostojno izobražuje in preizkuša v različnih fotografskih smereh in tehnikah. Priljubljeni motivi so krajina in portreti, vse pogosteje pa se posveča popotni fotografiji. Dela v barvni in črno-beli tehniki. Svoj hobi je združil s poklicno profesijo in tako je leta 2009 ustanovil fotografski krožek Foto GROŠ, kjer kot mentor svoje znanje in ljubiteljstvo do fotografije prenaša na učence. Od leta 2014 je član foto-kluba Proportio divina. Tokrat poteka njegova tretja samostojna razstava, na več kot 50 skupinskih razstavah v 21 državah sveta pa je imel že več kot 300 sprejemov in za svoje fotografije prejel 25 nagrad, od tega tri zlate medalje. Na Slovenski pregledni razstavi 2014 je njegova fotografija „V neznano" prejela prvo nagrado v kategoriji črno-bele fotografije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Dejan Kokol: Pot v neznano