Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dejan Kokol: Pot v neznano

 

Gornja Radgona gosti zanimivo fotografsko razstavo

Dejan KokolV družbi številnih avtorjevih prijateljev in sploh ljubiteljev dobre fotografije, so v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, odprli nadvse zanimivo razstavo fotografij Dejana Kokola, katero je poimenoval „V neznano". Odprtje razstave domačega foto umetnika iz Gornje Radgone, sicer profesorja nemščine in sociologije na OŠ Gornja Radgona, ki bo na ogled do 3. julija 2015, je popestril glasbenik Tine Kovič. Poleg avtorja, ki se je zahvalil vsem, ki so mu tako ali drugače pomagali, da je postal že znan fotograf, je prisotne pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, mag. Norma Bale, o avtorju in razstavi pa je spregovoril predsednik Fotografske zveze Slovenije in Foto kluba Proportio divina Gornja Radgona Ivo Borko, MF FZS, EFIAP/g.

Fotograf Dejan Kokol se ukvarja z izrazno fotografijo šele nekaj let, bolj resno zadnji dve leti, pa se že lahko pohvali z uspehi na največjih mednarodnih salonih. Zaenkrat se bolj ali manj ukvarja z »razpisno« fotografijo, ki zahteva posamezne, izrazno močne, prodorne posnetke, ki izstopajo iz množice poslanih del, se pa že kažejo tudi obrisi nekaterih zaokroženih ciklusov, med katerimi izstopajo prav pejsaži in posnetki ljudi v okolju, s katerimi se prestavlja na tej razstavi. „Človeški liki so posneti, bolj ali manj, v urbanem okolju, kjer živijo, nekateri tudi v intimi lastnih domov. Nekateri posnetki so inscenirani, celo zmanipulirani, kar kaže na to, da avtor pristopa k projektom s premislekom in z jasnimi, vnaprej zastavljenimi cilji. Prostori, v katere so umeščeni, so skrbno izbrani, fotografije pa narejene v črno beli tehniki, s katero prikaže življenje še bolj tesnobno kot v resnici je. Njegovi liki se izgubljajo v urbanem svetu. Iz njega bežijo. Toda kam? V neznano, kot mladi par, ki se zaupljivo spogleduje pred vrati, ki vodijo kdo ve kam, ali pa mladi mož, ki izginja v megleno negotovost. Morda pa samo v deželo animiranih čudes ali svet glasbe", je dejal Borko.
Drugi del razstave predstavljajo pejsaži. Prevladujejo motivi dreves, ki so zaradi svoje močne simbolike priljubljena tematika vseh vrst ustvarjalcev. „Vendar se avtor, v iskanju svojega lastnega izraza, ne zadovolji samo z realističnim prikazom dreves oziroma krajin, pač pa jih, vsaj v kronološko novejših posnetkih, uporabi kot osnovo pri kreaciji svojih, digitalno zmanipuliranih fotografij, ki jim v kasnejši fazi obdelave doda ptice, dež, okvir za privid starinskosti ali jih obdela skoraj do abstrakcije, kar je seveda za mlade avtorje, ki so zakonitosti delovanja računalnikov spoznali prej in jih poznajo mnogo bolje kot fotografske kamere, nekaj povsem običajnega. Krajine spremenijo značaj. Od realističnih preslikav nastanejo lirične fotografije z avtorjevim podpisom", je ocenil Ivo Borko.
Dejan Kokol, F1 FZS, AFIAP, rojen leta 1982, je ljubezen do fotografije podedoval od svojega očeta, saj je prav on v svoji mladosti veliko fotografiral in doma razvijal fotografije ter mu tako pustil močan pečat. Od nakupa prvega lastnega digitalnega fotoaparata leta 2005 je fotografija postala pomemben del njegovega življenja. Na tem področju se veliko samostojno izobražuje in preizkuša v različnih fotografskih smereh in tehnikah. Priljubljeni motivi so krajina in portreti, vse pogosteje pa se posveča popotni fotografiji. Dela v barvni in črno-beli tehniki. Svoj hobi je združil s poklicno profesijo in tako je leta 2009 ustanovil fotografski krožek Foto GROŠ, kjer kot mentor svoje znanje in ljubiteljstvo do fotografije prenaša na učence. Od leta 2014 je član foto-kluba Proportio divina. Tokrat poteka njegova tretja samostojna razstava, na več kot 50 skupinskih razstavah v 21 državah sveta pa je imel že več kot 300 sprejemov in za svoje fotografije prejel 25 nagrad, od tega tri zlate medalje. Na Slovenski pregledni razstavi 2014 je njegova fotografija „V neznano" prejela prvo nagrado v kategoriji črno-bele fotografije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Dejan Kokol: Pot v neznano