Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Akti iz narave in zapuščenih objektov

 

Prlekija gosti foto razstava Sandre Požun

Foto razstava Sandra PožunV galeriji Art Jurak v Logarovcih, v Prlekiji, so odprli razstavo mojstrice fotografij Sandre Požun iz Ptuja. Požunova fotografira predvsem akte v naravi ali v zapuščenih objektih, pretežno v črno-beli tehniki. Z deli sodeluje na raznih foto razstavah doma in v tujini, prejela pa je tudi že nekaj pomembnih domačih in mednarodnih nagrad. Otvoritev lepe razstave, ki bo na ogled vsak dan do konca avgusta, sta popestrili članici Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur iz Gornje Radgona, pisateljica Norma Bale, ki je prebrala odlomek iz svojega romana Karamel, ter Manja Šturm Dolinšek, ki je zrecitirala svojo pesem. Ogled fotografij pa so pospremili zvoki gonga izpod spretnih rok Dušana Bela.

Novi cikel fotografij iz pripovedne konstelacije, ki nam jo predstavlja Sandra Požun, označuje smernice sodobne slovenske fotografije in podira strukturo formalnega dialoga, na katerega smo navajeni že lep čas. Avtoričin cikel se kaže danes že kot skorajda nemogoč izziv aktualizirati in fotografirati klasični ženski akt kot nekaj plastičnega, toda obenem bežnega, spremenljivega, gnetljivega ter pri tem ustvarjati igro interpretacije vsakdana, ki jo ustvarjajo nepredvidljivi ambienti, prostor in čas. Požunova vdihne življenje osebnemu dialogu z močnimi toni, ki temeljijo na črni in beli, pri tem pa prav ta dialog s svojo potenco zahteva gledalčevo udeležbo pri branju strukture samega dela: njeno fotografiranje se rodi iz spontane notranje potrebe, ki je daleč od namernega iskanja lepote in kjer se skladnost in tehnika, spontanost in kontrola povezujejo v kombinacije nepredvidljivih ravnovesij. Požunova je že pred leti odkrila lastno umetniško posebnost, ki temelji na ustvarjanju jasne oblikovne kakovosti ter prepoznavni in obenem neprisiljeni inovaciji, ki z oblikovnega stališča prehaja od tehnične in kompozicijske strogosti h kreiranju podob, prežetih z misteriji, poželenjem in privlačnostjo.
S prepuščanjem s skrajno naravnostjo in s prenašanjem svetlobe, detajlov, senc, pozabljenih ali zapuščenih okolij, ki s svojo osuplostjo postanejo dražljaj in vir globokih eksistencialnih premislekov skozi raziskovanje ženskega telega, ki je prikazano pravzaprav kot predmet raziskave, se slovenska fotografinja zateče bodisi k industrijskim ali naravnim okoljem. Oboji so vsekakor močno osebnostno zaznamovani, tako da se telo prelevi v skrajno mejo površine. Slečeno telo je sposobno sámo odkriti vsebino materije in tako ustvariti harmoničnost, kombinacije oblik in obstojnost, ki generirajo nove strukture. Pozornost na vsak detajl sleherne fotografije je ena izmed stilističnih potez Požunove, ki gre onkraj telesnosti ženskega telesa kot simbola komunikacije, vse do razsvetljenja preko kompozicije podobe in halucinogene naracije, ki jo pogosto spremljajo pravila, določena s propadajočim ali preprosto praznim prostorom, oropanim lastne identitete, kar je lahko posledica dolgotrajnega zanemarjanja. V delih Sandre Požun je navsezadnje nekaj, kar spominja na prakso razmeroma velikega števila modernih in sodobnih fotografov, ki so veliko časa posvetili pripravi scenografije posamezne fotografije sklicevali na klasičen diskurz kompozicije. Če bi po eni strani fotografije Požunove lahko v določenih pogledih spominjale na nekatere posnetke velikih mojstrov, kot so Edward Weston, Irving Penn ali Robert Mapplethorpe, so v resnici oddaljene po svoji dokumentaristični in sociološki vsebini.
Sandra Požun je rojena leta 1972 v Zadru (Hrvaška), otroštvo pa je preživela v Bujah, slikovitem mestecu na hribu v hrvaški Istri. Po končani srednji šoli se preselila v Slovenijo, na Ptuj, najstarejše in najlepše slovensko mesto, kjer živi in ustvarja. Zaznamovana z dalmatinskim temperamentom, istrsko burjo in haloškimi griči, ob tem je še vedno zaljubljena v morje. "Našla" se je v fotografiranju aktov, poleg tega rada fotografira še otroke in portrete. Če se le da, v črno-beli tehniki, a včasih tudi v "colorju", zadnje čase predvsem digitalno, čeprav je še vedno najlepša glasba zvok ob navitju negativa naprej na analognem zrcalno-refleksnem fotoaparatu. Udeležila se nekaj fotografskih delavnic pod vodstvom Hermana Pivka in Arneta Hodaliča. V veliko pomoč je bilo predvsem mentorstvo mojstra fotografije EFIAF, Stojana Kerblerja. Med drugim je dve leti uradna fotografinja Gledališča Ptuj, za tovarno aluminija Talum iz Kidričevega je opremila koledar za leto 2002 s črno-belimi akti, dve leti je uradna fotografinja Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Akti iz narave in zapuščenih objektov