Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Akti iz narave in zapuščenih objektov

 

Prlekija gosti foto razstava Sandre Požun

Foto razstava Sandra PožunV galeriji Art Jurak v Logarovcih, v Prlekiji, so odprli razstavo mojstrice fotografij Sandre Požun iz Ptuja. Požunova fotografira predvsem akte v naravi ali v zapuščenih objektih, pretežno v črno-beli tehniki. Z deli sodeluje na raznih foto razstavah doma in v tujini, prejela pa je tudi že nekaj pomembnih domačih in mednarodnih nagrad. Otvoritev lepe razstave, ki bo na ogled vsak dan do konca avgusta, sta popestrili članici Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur iz Gornje Radgona, pisateljica Norma Bale, ki je prebrala odlomek iz svojega romana Karamel, ter Manja Šturm Dolinšek, ki je zrecitirala svojo pesem. Ogled fotografij pa so pospremili zvoki gonga izpod spretnih rok Dušana Bela.

Novi cikel fotografij iz pripovedne konstelacije, ki nam jo predstavlja Sandra Požun, označuje smernice sodobne slovenske fotografije in podira strukturo formalnega dialoga, na katerega smo navajeni že lep čas. Avtoričin cikel se kaže danes že kot skorajda nemogoč izziv aktualizirati in fotografirati klasični ženski akt kot nekaj plastičnega, toda obenem bežnega, spremenljivega, gnetljivega ter pri tem ustvarjati igro interpretacije vsakdana, ki jo ustvarjajo nepredvidljivi ambienti, prostor in čas. Požunova vdihne življenje osebnemu dialogu z močnimi toni, ki temeljijo na črni in beli, pri tem pa prav ta dialog s svojo potenco zahteva gledalčevo udeležbo pri branju strukture samega dela: njeno fotografiranje se rodi iz spontane notranje potrebe, ki je daleč od namernega iskanja lepote in kjer se skladnost in tehnika, spontanost in kontrola povezujejo v kombinacije nepredvidljivih ravnovesij. Požunova je že pred leti odkrila lastno umetniško posebnost, ki temelji na ustvarjanju jasne oblikovne kakovosti ter prepoznavni in obenem neprisiljeni inovaciji, ki z oblikovnega stališča prehaja od tehnične in kompozicijske strogosti h kreiranju podob, prežetih z misteriji, poželenjem in privlačnostjo.
S prepuščanjem s skrajno naravnostjo in s prenašanjem svetlobe, detajlov, senc, pozabljenih ali zapuščenih okolij, ki s svojo osuplostjo postanejo dražljaj in vir globokih eksistencialnih premislekov skozi raziskovanje ženskega telega, ki je prikazano pravzaprav kot predmet raziskave, se slovenska fotografinja zateče bodisi k industrijskim ali naravnim okoljem. Oboji so vsekakor močno osebnostno zaznamovani, tako da se telo prelevi v skrajno mejo površine. Slečeno telo je sposobno sámo odkriti vsebino materije in tako ustvariti harmoničnost, kombinacije oblik in obstojnost, ki generirajo nove strukture. Pozornost na vsak detajl sleherne fotografije je ena izmed stilističnih potez Požunove, ki gre onkraj telesnosti ženskega telesa kot simbola komunikacije, vse do razsvetljenja preko kompozicije podobe in halucinogene naracije, ki jo pogosto spremljajo pravila, določena s propadajočim ali preprosto praznim prostorom, oropanim lastne identitete, kar je lahko posledica dolgotrajnega zanemarjanja. V delih Sandre Požun je navsezadnje nekaj, kar spominja na prakso razmeroma velikega števila modernih in sodobnih fotografov, ki so veliko časa posvetili pripravi scenografije posamezne fotografije sklicevali na klasičen diskurz kompozicije. Če bi po eni strani fotografije Požunove lahko v določenih pogledih spominjale na nekatere posnetke velikih mojstrov, kot so Edward Weston, Irving Penn ali Robert Mapplethorpe, so v resnici oddaljene po svoji dokumentaristični in sociološki vsebini.
Sandra Požun je rojena leta 1972 v Zadru (Hrvaška), otroštvo pa je preživela v Bujah, slikovitem mestecu na hribu v hrvaški Istri. Po končani srednji šoli se preselila v Slovenijo, na Ptuj, najstarejše in najlepše slovensko mesto, kjer živi in ustvarja. Zaznamovana z dalmatinskim temperamentom, istrsko burjo in haloškimi griči, ob tem je še vedno zaljubljena v morje. "Našla" se je v fotografiranju aktov, poleg tega rada fotografira še otroke in portrete. Če se le da, v črno-beli tehniki, a včasih tudi v "colorju", zadnje čase predvsem digitalno, čeprav je še vedno najlepša glasba zvok ob navitju negativa naprej na analognem zrcalno-refleksnem fotoaparatu. Udeležila se nekaj fotografskih delavnic pod vodstvom Hermana Pivka in Arneta Hodaliča. V veliko pomoč je bilo predvsem mentorstvo mojstra fotografije EFIAF, Stojana Kerblerja. Med drugim je dve leti uradna fotografinja Gledališča Ptuj, za tovarno aluminija Talum iz Kidričevega je opremila koledar za leto 2002 s črno-belimi akti, dve leti je uradna fotografinja Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Akti iz narave in zapuščenih objektov