Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tatjana Mijatović: Vesela jesen

 

V Rogaški Slatini se predstavlja predsednica Likovnega društva Gornja Radgona

Razstava Tatjana MijatovićTik ob izteku letošnjega septembra je Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, v Mestni galeriji tamkajšnjega kulturnega centra, pripravil odprtje slikarske razstave likovnice in predsednice Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjane Mijatović, pod naslovom »Vesela jesen«. Kar 20 kakovostnih slik bo možno občudovati do konca oktobra, delovni čas galerije pa je: ponedeljek, torek, četrtek od 8.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 16.00, petek od 8.00 do 14.00 in v soboto od 17.00 do 20.00. Otvoritveni program razstave, ki ga je povezovala Sergeja Javornik, je popestrila glasbena umetnica Barbara Kobula na citrah, o razstavljenih delih in avtorici pa je spregovorila Erna Ferjanič Fric, in sicer slikarka, pesnica in velika poznavalka kulturnih objektov v Rogaški Slatini.

In kot je povedala Erna Ferjanič so slike Tatjane Mijatovič zelo posebne, nenavadne. Že takoj ob pogledu na dela ugotovimo, da gre za neke grafične rešitve, ki jih dopolnjuje z barvo - uporablja močne barve, zaradi katerih slike žarijo. „Tatjanine slike so prepredene s tankimi nitkastimi kaligrafskimi črtami - črte, ki jih preprede po likovni površini potem dodeluje, oblikuje večja in manjša polja, posamezna polja dobijo barvo - potem barvni kompoziciji dodaja pike in pikice, ki grafično obogatijo ploskve, obdane s črtami. Površina slike spominja na neko mrežico, na celične membrane, lahko pa tudi na mrežo zemljevida - na plan mesta in po mestu vodijo večje in manjše ulice. V vseh teh mrežastih strukturah opazimo tudi ljudi, živali, drevesa, različne pošasti, odvisno od gledalčeve domišljije. Črte in črtice, te nitke v vse smeri, se zdi, kot bi povezovale Tatjanine optimistične misli in njene nasmehe, saj so njene slike prepoznavne, originalne - nekakšne površine nekih barvitih krajin. V zadnjem času Tatjana dodaja na likovno površino polkrožne forme, ki jih tudi poslika - le-te štrlijo iz ravnine kot polne prsi; pokrajina - zemlja ima prsi, ki bodo nahranile lačne nas", je med drugim dejala Erna Ferjanič.
Tokratno razstavo, ki ima naslov Vesela jesen, je Tatjana ustvarjala na teme štirih osnovnih zemeljskih elementov: ognja, zemlje, vode in zraka (po kitajskem nauku je pet elementov, ker je dodana še kovina, danes pa dodajajo še plazmo). Včasih je bil človek bolj povezan s silami narave, danes je odtujen naravi in sebi. „Pri osnovnih elementih so štirje tipi odnosov, vse pa poteka v krogih: odnos ustvarjanja, slabljenja, uničenja in izčrpavanja (npr.: ustvarjanje: voda hrani les, les vzdržuje ogenj, ogenj postane pepel (zemlja), v zemlji se kopičijo minerali (tudi kovina), minerali pa obogatijo vodo)... Taki zaključeni cikli ustvarjajo naše življenje. Tako je sporočilo Tatjaninih slik: narava je naš dom in človek je odvisen od sil narave - je del narave, zato bi moral te sile bolj upoštevati; sodobna tehnika in znanost in človeški egoizem in pohlep pa učinkujeta rušilno, zato se bo lahko zgodilo, da bo ta naša narava z roko človeka uničena. Njena dela so velik poklon naravi", je dodala Erna Ferjanič, ki je ob iskrenih čestitkah omenila tudi, da je Tatjana Mijatović, ob slikanju zelo dejavna na področju kulture v Radencih in Pomurju, tudi pri organizaciji likovnih srečanj in pri organizaciji razstav.

Foto: Leon Gobec

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Tatjana Mijatović: Vesela jesen