Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Milena Marija Reščič: Stvari so lahko bele

 

Na ogled je zanimiva razstava slik, kipov, keramike, lutk...

Razstava Milena Marija ReščičV okviru praznovanja 20. občinskega praznika občine Gornja Radgona so med drugimi kulturnimi dogodki in prireditvami, v radgonskem kulturnem hramu odprli tudi nadvse zanimivo razstavo likovnih del vsestranske domače kulturnice Milene Marije Reščič. Pred številnimi ljubitelji umetnosti in kulture, kjer je otvoritveno dogajanje povezovala predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatovič, je prisotne pozdravil tudi radgonski župan Stanislav Rojko, o avtorici razstave pa je spregovorila Petra Čeh, profesorica umetnostne zgodovine in socialne kulture. Do konca oktobra se umetnica Reščičeva, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, predstavlja s kipi, keramiko, lutkami in slikami.

Milena Marija Reščič (rojene Šaruga) se je rodila julija 1945 na Meleh pri Gornji Radgoni. Družina Šaruga je bila od nekdaj zelo močno vpeta v kulturne dejavnosti in navezana na tamkajšnjo okolje ter zemljo. Oče Franc Feri Šaruga je bil likovni ustvarjalec, rezbar in cenjeni lastnik mlina, mama Milena pa je bila znana kot folkloristka, avtorica igric in lutkovnih igric, zbirateljica kulturne dediščine ruralnega okolja, kot pesnica pa ljubiteljica lepe slovenske besede. Takšno družinsko okolje je v svojem najboljšem smislu podpiralo kulturno in kreativno udejstvovanje Milene Marije, ki je že v osnovni šoli prebirala poezijo na različnih prireditvah. Po petletnem šolanju na Učiteljišču v Murski Soboti je končala še študij likovne pedagogike. Kot študentka se je na Pedagoški akademiji v Mariboru posvečala različnim likovnim zvrstem, ki so jih poučevali priznani umetniki, med drugim tudi Maks Kavčič, Bojan Golija, Lajči Pandur, Vlasta Zorko Tihec in drugi, ki so preko svojega senzibilnega občutenja sveta lepoto umetnosti prenašali na svoje študente.
Po besedah profesorice umetnostne zgodovine in socialne kulture Petre Čeh je študij pomenil odlično osnovo, ki jo je Reščičeva dodatno nadgrajevala s stalnim samoizobraževanjem. Učiteljska pot jo je peljala v različne kraje po Sloveniji (Kapela, Šmartno ob Paki, Celje, Lenart...), kjer je bil njen glavni motiv širjenje plodnega okolja za likovno umetnost, slovensko besedo in kulturo skozi izobraževanje mladih. Skupaj z njimi se je veselila uspehov, ko so svoje umetnine razstavljali doma in po svetu. „Čutila sem, da mi je delo v šoli, z otroci in z ljudmi, za druge, bilo dovolj za vrednotenje lastnega zadovoljstva", je nekoč, med drugim dejala M. M. Reščič. Petra Čeh pa dodaja: „Zaradi posvetitve pedagoškemu poklicu je ostalo manj časa za razstavljanje, ne pa tudi za avtorsko ustvarjanje, ki je bilo vse skozi zelo plodno. Sodelovala je na skupinskih razstavah, kolonijah, v nekaj minulih letih pa je predstavila svoja dela postavljena kot samostojne razstave lesenih kipov, keramike, slik (olje, enkavstika) in marionet".
Avtorica, ki živi in ustvarja v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni je v zadnjih nekaj letih odkar je članica Likovnega društva Gornja Radgona (2012 – 2015), imela tudi nekaj samostojnih razstav, kot so: Dosor Radenci (2012 ), Avla Jožeta Hudalesa Lenart (2012), Galerija A. Trstenjaka Ljutomer (2013), Dom starejših občanov Gornja Radgona (2013), PIŠK Murska Sobota (2014), Javni zavod knjižnica Gornja Radgona (2015), Galerija KD Gornja Radgona (2015).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Milena Marija Reščič: Stvari so lahko bele