Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"

 

Kruh! Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči...

Albina KrageljV galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru so odprli enkratno razstavo likovnih del slikarke Albine Kragelj iz Radencev, otvoritveno slovesnost pa je popestrilo tudi kratko srečanje z avtoričino lirsko poezijo. Umetnine temperamentne slikarke, ki na svoj način oživlja duh abstraktnega, barvnega ekspresionizma, nadgrajenega na povsem individualni ravni, bodo na ogled še kar nekaj časa, in gotovo je, da bodo pravi poznavalci likovne umetnosti lahko uživali.

Tokrat se Albina Kragelj, slikarka, ki se je že pred leti uveljavila s prodornimi likovnimi kompozicijami in celovitimi opusi, predstavlja z izbranim opusom „Abstraktna poezija". Seveda se Albina predstavlja tudi z opaznimi posameznimi deli, nadaljuje pa svojo likovno pot v sebi lastnem abstraktnem svetu idej in videnega, a na način, kjer v strogi realnosti izbranih motivov in dodelanih podob le stežka odkrijemo pravo in večjo notranjo vrednost, v celoti izpovedano na najbolj ženski in lirični način.
Da je dosegla ustrezno prepleteno in tudi zahtevnejšim očem učinkovito likovno izpoved, je trajalo kar nekaj časa, največ v iskanju lastne umetniške poti in ob vzorih, ki jih je izbrala že v mladosti, vsekakor pa ob številnih študijskih dejavnostih. Svojevrstna odprtost njenega umetniškega sveta in stvaritev je mogoče tudi odraz njene osebnosti, toliko časa zajete v življenjske preplete sveta in ljudi, ki niso tipično slovenski in s tem prevečkrat – dolgočasni. Kragljevo preprosto opaziš, saj njena likovna dela zasijejo iz množice drugih ne zaradi nasičenih barv, ampak čisto enostavne in preproste prepoznavnosti. Toliko ljubo in vedno znova uporabljeno abstraktnost avtorica prav s tem obvladuje kot celoto, ne da bi opustila svoj cilj in namen. Da povsem obvlada tehniko, ni treba ponavljati, a ob njenih novejših delih gre pričakovati, da se bo kmalu lotila tudi likovne abstraktne groteske, kjer bo nastali opus gotovo več kot dober.
Albina Krageij so je rodila v Celju, odraščala na Frankolovem, življenjska pot pa jo je po številnih delovnih in drugih izkušnjah ponesla na Švedsko. Tam je našla čas in dovolj energije, da se je posvetila svoji življenjski želji-likovnem ustvarjanju. Petletni študij je uspešno zaključila leta 2001, od takrat se s svojimi skrbno izbranimi deli pojavlja v javnosti nastopa skupinsko in samostojno, predvsem med ljubiteljskimi likovnimi razstavami vedno znova opozori nase s svojimi deli. Je dobitnica številnih priznanj in nagrad, svojo umetniško pot pa si v zadnjem obdobju utira z zaključenimi likovnimi opusi in predvsem samostojnimi likovnimi razstavami tudi v uglednih galerijah. Tretje življenjsko obdobje je intenzivno povezala s sprostitvijo osebnih želja in danega ji umetniškega naboja, kjer se kot slikarka počasi umešča med druga znana imena slovenskega likovnega prizorišča.
Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka o Albini Kragelj, med drugim pravi: V mislih rada zahaja v čas, ko je bil človek še trdno povezan z naravo, zemljo in nasploh s podeželjem. Privlači jo pridih preteklosti, modrost in toplina starih ljudi, njihova domovanja, dediščina, ki jo nezadržno spreminja in lomi minljivost. To so lahko, na primer, prispodobe razpadlih kolib in segmenti razklanega lesa. V mnogih primerih pa slika sploh nima podobnosti z idejo, ki ji je dala navdih. Lahko bi tudi rekli, da gre za poenostavitev resničnosti, ki je lahko veliko bolj zapletena, subjektivna narava oblik pa zagotavlja raznolikost, ki ni vedno očitna. Učinek se strogo nanaša na sodelovanje opazovalca, ki napaja sliko s podrobnosti, ki so bile namenoma izločene. Kompozicije nastajajo sproti, torej spontano, brez predhodnih skic ali risb. Slikarsko površino izgrajuje s potezami in ploskvami, oziroma s polaganjem kontrastnih nanosov in snovno zgoščenih barvnih površin. Barva ima torej svojo simbolno in izrazno moč. Skoznjo avtorica razmišlja o sebi, o človeku in njegovi usodi, o njegovem duhovnem svetu in položaju v okolju, kar se v delih odraža kot močna refleksija preteklosti in sedanjosti. Z dinamičnimi lomi, potezami in strukturami razdelane kompozicije skozi utripanje in udiranje svetlobe hkrati izžarevajo moč in mir.


KRUH
Še zdaj ga vidim,
na mizi leži,
hreščeče zapečena skorja kako diši,
strmeli smo vanj,
goltali sline dokler ga ni mati k srcu privila,
blagoslovila, prekrižala in poljubila.
Kruh!
Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči in z roso dežja, ki ga v klasju je že pojila.
Kruh, še zdaj ga vidim na mizi leži, a hreščeče skorje več ni.
O, kako spominja me otroških dni
(Albina Kragelj)

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"