Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"

 

Kruh! Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči...

Albina KrageljV galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru so odprli enkratno razstavo likovnih del slikarke Albine Kragelj iz Radencev, otvoritveno slovesnost pa je popestrilo tudi kratko srečanje z avtoričino lirsko poezijo. Umetnine temperamentne slikarke, ki na svoj način oživlja duh abstraktnega, barvnega ekspresionizma, nadgrajenega na povsem individualni ravni, bodo na ogled še kar nekaj časa, in gotovo je, da bodo pravi poznavalci likovne umetnosti lahko uživali.

Tokrat se Albina Kragelj, slikarka, ki se je že pred leti uveljavila s prodornimi likovnimi kompozicijami in celovitimi opusi, predstavlja z izbranim opusom „Abstraktna poezija". Seveda se Albina predstavlja tudi z opaznimi posameznimi deli, nadaljuje pa svojo likovno pot v sebi lastnem abstraktnem svetu idej in videnega, a na način, kjer v strogi realnosti izbranih motivov in dodelanih podob le stežka odkrijemo pravo in večjo notranjo vrednost, v celoti izpovedano na najbolj ženski in lirični način.
Da je dosegla ustrezno prepleteno in tudi zahtevnejšim očem učinkovito likovno izpoved, je trajalo kar nekaj časa, največ v iskanju lastne umetniške poti in ob vzorih, ki jih je izbrala že v mladosti, vsekakor pa ob številnih študijskih dejavnostih. Svojevrstna odprtost njenega umetniškega sveta in stvaritev je mogoče tudi odraz njene osebnosti, toliko časa zajete v življenjske preplete sveta in ljudi, ki niso tipično slovenski in s tem prevečkrat – dolgočasni. Kragljevo preprosto opaziš, saj njena likovna dela zasijejo iz množice drugih ne zaradi nasičenih barv, ampak čisto enostavne in preproste prepoznavnosti. Toliko ljubo in vedno znova uporabljeno abstraktnost avtorica prav s tem obvladuje kot celoto, ne da bi opustila svoj cilj in namen. Da povsem obvlada tehniko, ni treba ponavljati, a ob njenih novejših delih gre pričakovati, da se bo kmalu lotila tudi likovne abstraktne groteske, kjer bo nastali opus gotovo več kot dober.
Albina Krageij so je rodila v Celju, odraščala na Frankolovem, življenjska pot pa jo je po številnih delovnih in drugih izkušnjah ponesla na Švedsko. Tam je našla čas in dovolj energije, da se je posvetila svoji življenjski želji-likovnem ustvarjanju. Petletni študij je uspešno zaključila leta 2001, od takrat se s svojimi skrbno izbranimi deli pojavlja v javnosti nastopa skupinsko in samostojno, predvsem med ljubiteljskimi likovnimi razstavami vedno znova opozori nase s svojimi deli. Je dobitnica številnih priznanj in nagrad, svojo umetniško pot pa si v zadnjem obdobju utira z zaključenimi likovnimi opusi in predvsem samostojnimi likovnimi razstavami tudi v uglednih galerijah. Tretje življenjsko obdobje je intenzivno povezala s sprostitvijo osebnih želja in danega ji umetniškega naboja, kjer se kot slikarka počasi umešča med druga znana imena slovenskega likovnega prizorišča.
Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka o Albini Kragelj, med drugim pravi: V mislih rada zahaja v čas, ko je bil človek še trdno povezan z naravo, zemljo in nasploh s podeželjem. Privlači jo pridih preteklosti, modrost in toplina starih ljudi, njihova domovanja, dediščina, ki jo nezadržno spreminja in lomi minljivost. To so lahko, na primer, prispodobe razpadlih kolib in segmenti razklanega lesa. V mnogih primerih pa slika sploh nima podobnosti z idejo, ki ji je dala navdih. Lahko bi tudi rekli, da gre za poenostavitev resničnosti, ki je lahko veliko bolj zapletena, subjektivna narava oblik pa zagotavlja raznolikost, ki ni vedno očitna. Učinek se strogo nanaša na sodelovanje opazovalca, ki napaja sliko s podrobnosti, ki so bile namenoma izločene. Kompozicije nastajajo sproti, torej spontano, brez predhodnih skic ali risb. Slikarsko površino izgrajuje s potezami in ploskvami, oziroma s polaganjem kontrastnih nanosov in snovno zgoščenih barvnih površin. Barva ima torej svojo simbolno in izrazno moč. Skoznjo avtorica razmišlja o sebi, o človeku in njegovi usodi, o njegovem duhovnem svetu in položaju v okolju, kar se v delih odraža kot močna refleksija preteklosti in sedanjosti. Z dinamičnimi lomi, potezami in strukturami razdelane kompozicije skozi utripanje in udiranje svetlobe hkrati izžarevajo moč in mir.


KRUH
Še zdaj ga vidim,
na mizi leži,
hreščeče zapečena skorja kako diši,
strmeli smo vanj,
goltali sline dokler ga ni mati k srcu privila,
blagoslovila, prekrižala in poljubila.
Kruh!
Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči in z roso dežja, ki ga v klasju je že pojila.
Kruh, še zdaj ga vidim na mizi leži, a hreščeče skorje več ni.
O, kako spominja me otroških dni
(Albina Kragelj)

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"