Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Veliko malčkov in njihovih spremljevalcev v avli radgonskega Maximusa

Božiček MaximusPo obisku Trgovskega centra Maximus v Murski Soboti, je Božiček obiskal tudi Trgovski center Maximus v Gornji Radgoni, kjer se je trlo malčkov in njihovih spremljevalcev, tako mamic in očkov, kot dedkov in babic.

Božiček obdaril pridne radgonske otroke

Božiček je obdaril 61 otrok

Božiček IvanjciPodobno kot že četrt stoletja, sta Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci in Krajevna skupnost Spodnji Ivanjci v občini Gornja Radgona, tudi letos pripravila prireditev na kateri je Božiček obdaril otroke. Kakor vsako leto je prireditev, na kateri je letos bilo obdarjenih 61 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, potekala v prostorih gostilne Šenekar, kjer so organizatorji pripravili tudi igrico za otroke. V igrici, ki sta jo pripravili in vodili Mojca Lukaček in Nataša Kramberger, so nastopali prav otroci iz Spodnjih Ivanjcev. Z nadvse prijetnim nastopom in petjem je skupna mladih »gledališčnikov«, navdušila obiskovalce, predvsem otroke.

V Spodnjih Ivanjcih Božiček že 25 let razveseljuje in obdaruje otroke

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"

 

Kruh! Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči...

Albina KrageljV galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru so odprli enkratno razstavo likovnih del slikarke Albine Kragelj iz Radencev, otvoritveno slovesnost pa je popestrilo tudi kratko srečanje z avtoričino lirsko poezijo. Umetnine temperamentne slikarke, ki na svoj način oživlja duh abstraktnega, barvnega ekspresionizma, nadgrajenega na povsem individualni ravni, bodo na ogled še kar nekaj časa, in gotovo je, da bodo pravi poznavalci likovne umetnosti lahko uživali.

Tokrat se Albina Kragelj, slikarka, ki se je že pred leti uveljavila s prodornimi likovnimi kompozicijami in celovitimi opusi, predstavlja z izbranim opusom „Abstraktna poezija". Seveda se Albina predstavlja tudi z opaznimi posameznimi deli, nadaljuje pa svojo likovno pot v sebi lastnem abstraktnem svetu idej in videnega, a na način, kjer v strogi realnosti izbranih motivov in dodelanih podob le stežka odkrijemo pravo in večjo notranjo vrednost, v celoti izpovedano na najbolj ženski in lirični način.
Da je dosegla ustrezno prepleteno in tudi zahtevnejšim očem učinkovito likovno izpoved, je trajalo kar nekaj časa, največ v iskanju lastne umetniške poti in ob vzorih, ki jih je izbrala že v mladosti, vsekakor pa ob številnih študijskih dejavnostih. Svojevrstna odprtost njenega umetniškega sveta in stvaritev je mogoče tudi odraz njene osebnosti, toliko časa zajete v življenjske preplete sveta in ljudi, ki niso tipično slovenski in s tem prevečkrat – dolgočasni. Kragljevo preprosto opaziš, saj njena likovna dela zasijejo iz množice drugih ne zaradi nasičenih barv, ampak čisto enostavne in preproste prepoznavnosti. Toliko ljubo in vedno znova uporabljeno abstraktnost avtorica prav s tem obvladuje kot celoto, ne da bi opustila svoj cilj in namen. Da povsem obvlada tehniko, ni treba ponavljati, a ob njenih novejših delih gre pričakovati, da se bo kmalu lotila tudi likovne abstraktne groteske, kjer bo nastali opus gotovo več kot dober.
Albina Krageij so je rodila v Celju, odraščala na Frankolovem, življenjska pot pa jo je po številnih delovnih in drugih izkušnjah ponesla na Švedsko. Tam je našla čas in dovolj energije, da se je posvetila svoji življenjski želji-likovnem ustvarjanju. Petletni študij je uspešno zaključila leta 2001, od takrat se s svojimi skrbno izbranimi deli pojavlja v javnosti nastopa skupinsko in samostojno, predvsem med ljubiteljskimi likovnimi razstavami vedno znova opozori nase s svojimi deli. Je dobitnica številnih priznanj in nagrad, svojo umetniško pot pa si v zadnjem obdobju utira z zaključenimi likovnimi opusi in predvsem samostojnimi likovnimi razstavami tudi v uglednih galerijah. Tretje življenjsko obdobje je intenzivno povezala s sprostitvijo osebnih želja in danega ji umetniškega naboja, kjer se kot slikarka počasi umešča med druga znana imena slovenskega likovnega prizorišča.
Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka o Albini Kragelj, med drugim pravi: V mislih rada zahaja v čas, ko je bil človek še trdno povezan z naravo, zemljo in nasploh s podeželjem. Privlači jo pridih preteklosti, modrost in toplina starih ljudi, njihova domovanja, dediščina, ki jo nezadržno spreminja in lomi minljivost. To so lahko, na primer, prispodobe razpadlih kolib in segmenti razklanega lesa. V mnogih primerih pa slika sploh nima podobnosti z idejo, ki ji je dala navdih. Lahko bi tudi rekli, da gre za poenostavitev resničnosti, ki je lahko veliko bolj zapletena, subjektivna narava oblik pa zagotavlja raznolikost, ki ni vedno očitna. Učinek se strogo nanaša na sodelovanje opazovalca, ki napaja sliko s podrobnosti, ki so bile namenoma izločene. Kompozicije nastajajo sproti, torej spontano, brez predhodnih skic ali risb. Slikarsko površino izgrajuje s potezami in ploskvami, oziroma s polaganjem kontrastnih nanosov in snovno zgoščenih barvnih površin. Barva ima torej svojo simbolno in izrazno moč. Skoznjo avtorica razmišlja o sebi, o človeku in njegovi usodi, o njegovem duhovnem svetu in položaju v okolju, kar se v delih odraža kot močna refleksija preteklosti in sedanjosti. Z dinamičnimi lomi, potezami in strukturami razdelane kompozicije skozi utripanje in udiranje svetlobe hkrati izžarevajo moč in mir.


KRUH
Še zdaj ga vidim,
na mizi leži,
hreščeče zapečena skorja kako diši,
strmeli smo vanj,
goltali sline dokler ga ni mati k srcu privila,
blagoslovila, prekrižala in poljubila.
Kruh!
Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči in z roso dežja, ki ga v klasju je že pojila.
Kruh, še zdaj ga vidim na mizi leži, a hreščeče skorje več ni.
O, kako spominja me otroških dni
(Albina Kragelj)

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"