Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"

 

Kruh! Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči...

Albina KrageljV galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru so odprli enkratno razstavo likovnih del slikarke Albine Kragelj iz Radencev, otvoritveno slovesnost pa je popestrilo tudi kratko srečanje z avtoričino lirsko poezijo. Umetnine temperamentne slikarke, ki na svoj način oživlja duh abstraktnega, barvnega ekspresionizma, nadgrajenega na povsem individualni ravni, bodo na ogled še kar nekaj časa, in gotovo je, da bodo pravi poznavalci likovne umetnosti lahko uživali.

Tokrat se Albina Kragelj, slikarka, ki se je že pred leti uveljavila s prodornimi likovnimi kompozicijami in celovitimi opusi, predstavlja z izbranim opusom „Abstraktna poezija". Seveda se Albina predstavlja tudi z opaznimi posameznimi deli, nadaljuje pa svojo likovno pot v sebi lastnem abstraktnem svetu idej in videnega, a na način, kjer v strogi realnosti izbranih motivov in dodelanih podob le stežka odkrijemo pravo in večjo notranjo vrednost, v celoti izpovedano na najbolj ženski in lirični način.
Da je dosegla ustrezno prepleteno in tudi zahtevnejšim očem učinkovito likovno izpoved, je trajalo kar nekaj časa, največ v iskanju lastne umetniške poti in ob vzorih, ki jih je izbrala že v mladosti, vsekakor pa ob številnih študijskih dejavnostih. Svojevrstna odprtost njenega umetniškega sveta in stvaritev je mogoče tudi odraz njene osebnosti, toliko časa zajete v življenjske preplete sveta in ljudi, ki niso tipično slovenski in s tem prevečkrat – dolgočasni. Kragljevo preprosto opaziš, saj njena likovna dela zasijejo iz množice drugih ne zaradi nasičenih barv, ampak čisto enostavne in preproste prepoznavnosti. Toliko ljubo in vedno znova uporabljeno abstraktnost avtorica prav s tem obvladuje kot celoto, ne da bi opustila svoj cilj in namen. Da povsem obvlada tehniko, ni treba ponavljati, a ob njenih novejših delih gre pričakovati, da se bo kmalu lotila tudi likovne abstraktne groteske, kjer bo nastali opus gotovo več kot dober.
Albina Krageij so je rodila v Celju, odraščala na Frankolovem, življenjska pot pa jo je po številnih delovnih in drugih izkušnjah ponesla na Švedsko. Tam je našla čas in dovolj energije, da se je posvetila svoji življenjski želji-likovnem ustvarjanju. Petletni študij je uspešno zaključila leta 2001, od takrat se s svojimi skrbno izbranimi deli pojavlja v javnosti nastopa skupinsko in samostojno, predvsem med ljubiteljskimi likovnimi razstavami vedno znova opozori nase s svojimi deli. Je dobitnica številnih priznanj in nagrad, svojo umetniško pot pa si v zadnjem obdobju utira z zaključenimi likovnimi opusi in predvsem samostojnimi likovnimi razstavami tudi v uglednih galerijah. Tretje življenjsko obdobje je intenzivno povezala s sprostitvijo osebnih želja in danega ji umetniškega naboja, kjer se kot slikarka počasi umešča med druga znana imena slovenskega likovnega prizorišča.
Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka o Albini Kragelj, med drugim pravi: V mislih rada zahaja v čas, ko je bil človek še trdno povezan z naravo, zemljo in nasploh s podeželjem. Privlači jo pridih preteklosti, modrost in toplina starih ljudi, njihova domovanja, dediščina, ki jo nezadržno spreminja in lomi minljivost. To so lahko, na primer, prispodobe razpadlih kolib in segmenti razklanega lesa. V mnogih primerih pa slika sploh nima podobnosti z idejo, ki ji je dala navdih. Lahko bi tudi rekli, da gre za poenostavitev resničnosti, ki je lahko veliko bolj zapletena, subjektivna narava oblik pa zagotavlja raznolikost, ki ni vedno očitna. Učinek se strogo nanaša na sodelovanje opazovalca, ki napaja sliko s podrobnosti, ki so bile namenoma izločene. Kompozicije nastajajo sproti, torej spontano, brez predhodnih skic ali risb. Slikarsko površino izgrajuje s potezami in ploskvami, oziroma s polaganjem kontrastnih nanosov in snovno zgoščenih barvnih površin. Barva ima torej svojo simbolno in izrazno moč. Skoznjo avtorica razmišlja o sebi, o človeku in njegovi usodi, o njegovem duhovnem svetu in položaju v okolju, kar se v delih odraža kot močna refleksija preteklosti in sedanjosti. Z dinamičnimi lomi, potezami in strukturami razdelane kompozicije skozi utripanje in udiranje svetlobe hkrati izžarevajo moč in mir.


KRUH
Še zdaj ga vidim,
na mizi leži,
hreščeče zapečena skorja kako diši,
strmeli smo vanj,
goltali sline dokler ga ni mati k srcu privila,
blagoslovila, prekrižala in poljubila.
Kruh!
Bil je pomešan z zlatim prahom sončne luči in z roso dežja, ki ga v klasju je že pojila.
Kruh, še zdaj ga vidim na mizi leži, a hreščeče skorje več ni.
O, kako spominja me otroških dni
(Albina Kragelj)

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Likovnica Albina Kragelj se predstavlja s svojo „Abstraktno poezijo"