Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Danica Štrucelj: Zgodbe na...

 

Radgonska likovnica razstavlja v Arnoldovem kotičku OŠ Tabor I v Mariboru

Razstava  DanaMinuli konec tedna so v Arnoldovem kotičku OŠ Tabor I Maribor odprli zanimivo likovno razstavo, na kateri se predstavlja ljubiteljska slikarka, Danica Štrucelj - Dana, članica Likovnega društva Gornja Radgona. Njen likovni svet, z naslovom „Zgodbe na...", je prisotnim predstavila akademska slikarka in magistra kiparstva, Saša Bezjak, ki je med drugim dejala, da je Danica Štrucelj tista oseba, ki jo ljudje in otroci v njenem okolju, torej v Gornji Radgoni zelo dobro poznajo. Če greš z njo po mestu, pogosto slišiš vzklike otrok „teta Dana" in vidiš mahanje. Veliko generacij otrok in veliko staršev je spoznalo njene pozitivne pristope na vseh področjih v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni. To je ženska, ki jo imajo ljudje enostavno radi. V vrtcu je prevzela vlogo vodje za likovno dejavnost...

„Mislim, da ne gre prešteti koliko nagrad so prejeli otroci pod njenim mentorstvom za likovne izdelke v letih, ko je tu zaposlena. Povezana je tudi z oddelkom predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti, kjer je imela nedavno v Malem razstavišču razstavo del najmlajših. Zdaj pripravlja razstavo za Državni zbor RS. Sama pravi, da so jo otroci največ naučili, je pa tudi knjižni molj, ki požira knjige z umetnostjo in likovno pedagoškimi pristopi. Nenehno se izobražuje z obiskovanjem razstav. Nekaj let v preteklosti je študijsko risala na delavnicah Mirka Rainerja, akademskega slikarja iz Murske Sobote. Njen opus slik je zelo bogat, kajti ves čas je poleg pedagoginje tudi umetnica", je povedala Bezjakova.
Po njenem prepričanju je Danica Štrucelj slikarka, ki slika že zelo dolgo in njen slikarski izraz se nenehno razvija. Je ena tistih ljubiteljskih umetnic, ki razume kreativnost in igro v ustvarjanju, brez katere umetnosti 20 stoletja ne bi bilo. „Za seboj ima poglobljeno študijsko risanje kot ga učijo na akademijah, veliko opazovanja in vodenja najmlajših pri likovnem ustvarjanju. Je kritična opazovalka, ki ne mara šablonskega, nekreativnega risanja. Ko slika, zna res uživati in ta užitek se zazna v nastalem delu. Sliko velikokrat oblikuje zgodba, ki je nam prikrita in v bistvu ni pomembna. Ta zgodba je lahko lepa ali tudi boleča in jo vodi pri ustvarjanju. Posebna čustva zaznamo, ko je naročnik slike sin ali pri sliki, ki je bila narejena v času, ko je izgubila bližnjo osebo. Sama pravi, da je modra tista barva s katero velikokrat začne in jo čuti kot svojo. Barve njenih slik so energične, močne, kot je ona sama in v njenih kompozicijah zaznavamo z občutkom premišljene kompozicije. Ponekod najdemo sledi občudovanja slik italijanskega slikarja Amadea Modiglianija iz 20 stoletja, ki je znan po portretih žensk z dolgimi vratovi. Ponekod se spogleduje z ameriško umetnico Nancy Spero, ki je prav tako ustvarjala v prejšnjem in v tem stoletju in je napredna med ženskami, tako kot današnja avtorica razstave. Tudi Dani je motiv slikanja velikokrat človek, predvsem ženska. Njene ženske imajo dušo in nam nekaj sporočajo. Tu je veliko premisleka o idealnem telesu, ki naj bi veljalo za lepo. Zadnja leta je našla svoj unikaten izraz z odtiskovanjem v sliko. Različne predmete, materiale, uporablja, da na njih pusti sled barve, risbe in to na platno odtisne", je o Dani povedala mag. Saša Bezjak.
To je sicer nekaj novega in omogoča ji užitek presenečenja, kot nam je to znano iz grafike, ker nikoli zares ne ve, kaj bo nastalo. „Odtis jo preseneti in takrat se slikarsko mišljenje šele začne. Izredno dobro čuti kdaj sledi sebi v sliki in kdaj slika ni njena, če se lahko izrazim simbolično.
Na nekaterih slikah ni figure, gre za abstrakcije. Pomislimo lahko na ameriškega slikarja Richarda Diebenkorna, vendar kljub vsem naštetim imenom slikarjev Dana vsakodnevno srka umetnost sveta in ostaja zvesta sebi in svoji sliki. Za sabo pušča sled in kot osebnost predvsem ljubezen...", je še dejala Bezjakova, na otvoritvi razstave Danice Štrucelj.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Danica Štrucelj: Zgodbe na...