Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Danica Štrucelj: Zgodbe na...

 

Radgonska likovnica razstavlja v Arnoldovem kotičku OŠ Tabor I v Mariboru

Razstava  DanaMinuli konec tedna so v Arnoldovem kotičku OŠ Tabor I Maribor odprli zanimivo likovno razstavo, na kateri se predstavlja ljubiteljska slikarka, Danica Štrucelj - Dana, članica Likovnega društva Gornja Radgona. Njen likovni svet, z naslovom „Zgodbe na...", je prisotnim predstavila akademska slikarka in magistra kiparstva, Saša Bezjak, ki je med drugim dejala, da je Danica Štrucelj tista oseba, ki jo ljudje in otroci v njenem okolju, torej v Gornji Radgoni zelo dobro poznajo. Če greš z njo po mestu, pogosto slišiš vzklike otrok „teta Dana" in vidiš mahanje. Veliko generacij otrok in veliko staršev je spoznalo njene pozitivne pristope na vseh področjih v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni. To je ženska, ki jo imajo ljudje enostavno radi. V vrtcu je prevzela vlogo vodje za likovno dejavnost...

„Mislim, da ne gre prešteti koliko nagrad so prejeli otroci pod njenim mentorstvom za likovne izdelke v letih, ko je tu zaposlena. Povezana je tudi z oddelkom predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti, kjer je imela nedavno v Malem razstavišču razstavo del najmlajših. Zdaj pripravlja razstavo za Državni zbor RS. Sama pravi, da so jo otroci največ naučili, je pa tudi knjižni molj, ki požira knjige z umetnostjo in likovno pedagoškimi pristopi. Nenehno se izobražuje z obiskovanjem razstav. Nekaj let v preteklosti je študijsko risala na delavnicah Mirka Rainerja, akademskega slikarja iz Murske Sobote. Njen opus slik je zelo bogat, kajti ves čas je poleg pedagoginje tudi umetnica", je povedala Bezjakova.
Po njenem prepričanju je Danica Štrucelj slikarka, ki slika že zelo dolgo in njen slikarski izraz se nenehno razvija. Je ena tistih ljubiteljskih umetnic, ki razume kreativnost in igro v ustvarjanju, brez katere umetnosti 20 stoletja ne bi bilo. „Za seboj ima poglobljeno študijsko risanje kot ga učijo na akademijah, veliko opazovanja in vodenja najmlajših pri likovnem ustvarjanju. Je kritična opazovalka, ki ne mara šablonskega, nekreativnega risanja. Ko slika, zna res uživati in ta užitek se zazna v nastalem delu. Sliko velikokrat oblikuje zgodba, ki je nam prikrita in v bistvu ni pomembna. Ta zgodba je lahko lepa ali tudi boleča in jo vodi pri ustvarjanju. Posebna čustva zaznamo, ko je naročnik slike sin ali pri sliki, ki je bila narejena v času, ko je izgubila bližnjo osebo. Sama pravi, da je modra tista barva s katero velikokrat začne in jo čuti kot svojo. Barve njenih slik so energične, močne, kot je ona sama in v njenih kompozicijah zaznavamo z občutkom premišljene kompozicije. Ponekod najdemo sledi občudovanja slik italijanskega slikarja Amadea Modiglianija iz 20 stoletja, ki je znan po portretih žensk z dolgimi vratovi. Ponekod se spogleduje z ameriško umetnico Nancy Spero, ki je prav tako ustvarjala v prejšnjem in v tem stoletju in je napredna med ženskami, tako kot današnja avtorica razstave. Tudi Dani je motiv slikanja velikokrat človek, predvsem ženska. Njene ženske imajo dušo in nam nekaj sporočajo. Tu je veliko premisleka o idealnem telesu, ki naj bi veljalo za lepo. Zadnja leta je našla svoj unikaten izraz z odtiskovanjem v sliko. Različne predmete, materiale, uporablja, da na njih pusti sled barve, risbe in to na platno odtisne", je o Dani povedala mag. Saša Bezjak.
To je sicer nekaj novega in omogoča ji užitek presenečenja, kot nam je to znano iz grafike, ker nikoli zares ne ve, kaj bo nastalo. „Odtis jo preseneti in takrat se slikarsko mišljenje šele začne. Izredno dobro čuti kdaj sledi sebi v sliki in kdaj slika ni njena, če se lahko izrazim simbolično.
Na nekaterih slikah ni figure, gre za abstrakcije. Pomislimo lahko na ameriškega slikarja Richarda Diebenkorna, vendar kljub vsem naštetim imenom slikarjev Dana vsakodnevno srka umetnost sveta in ostaja zvesta sebi in svoji sliki. Za sabo pušča sled in kot osebnost predvsem ljubezen...", je še dejala Bezjakova, na otvoritvi razstave Danice Štrucelj.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Danica Štrucelj: Zgodbe na...