Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Danica Štrucelj: Zgodbe na...

 

Radgonska likovnica razstavlja v Arnoldovem kotičku OŠ Tabor I v Mariboru

Razstava  DanaMinuli konec tedna so v Arnoldovem kotičku OŠ Tabor I Maribor odprli zanimivo likovno razstavo, na kateri se predstavlja ljubiteljska slikarka, Danica Štrucelj - Dana, članica Likovnega društva Gornja Radgona. Njen likovni svet, z naslovom „Zgodbe na...", je prisotnim predstavila akademska slikarka in magistra kiparstva, Saša Bezjak, ki je med drugim dejala, da je Danica Štrucelj tista oseba, ki jo ljudje in otroci v njenem okolju, torej v Gornji Radgoni zelo dobro poznajo. Če greš z njo po mestu, pogosto slišiš vzklike otrok „teta Dana" in vidiš mahanje. Veliko generacij otrok in veliko staršev je spoznalo njene pozitivne pristope na vseh področjih v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni. To je ženska, ki jo imajo ljudje enostavno radi. V vrtcu je prevzela vlogo vodje za likovno dejavnost...

„Mislim, da ne gre prešteti koliko nagrad so prejeli otroci pod njenim mentorstvom za likovne izdelke v letih, ko je tu zaposlena. Povezana je tudi z oddelkom predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti, kjer je imela nedavno v Malem razstavišču razstavo del najmlajših. Zdaj pripravlja razstavo za Državni zbor RS. Sama pravi, da so jo otroci največ naučili, je pa tudi knjižni molj, ki požira knjige z umetnostjo in likovno pedagoškimi pristopi. Nenehno se izobražuje z obiskovanjem razstav. Nekaj let v preteklosti je študijsko risala na delavnicah Mirka Rainerja, akademskega slikarja iz Murske Sobote. Njen opus slik je zelo bogat, kajti ves čas je poleg pedagoginje tudi umetnica", je povedala Bezjakova.
Po njenem prepričanju je Danica Štrucelj slikarka, ki slika že zelo dolgo in njen slikarski izraz se nenehno razvija. Je ena tistih ljubiteljskih umetnic, ki razume kreativnost in igro v ustvarjanju, brez katere umetnosti 20 stoletja ne bi bilo. „Za seboj ima poglobljeno študijsko risanje kot ga učijo na akademijah, veliko opazovanja in vodenja najmlajših pri likovnem ustvarjanju. Je kritična opazovalka, ki ne mara šablonskega, nekreativnega risanja. Ko slika, zna res uživati in ta užitek se zazna v nastalem delu. Sliko velikokrat oblikuje zgodba, ki je nam prikrita in v bistvu ni pomembna. Ta zgodba je lahko lepa ali tudi boleča in jo vodi pri ustvarjanju. Posebna čustva zaznamo, ko je naročnik slike sin ali pri sliki, ki je bila narejena v času, ko je izgubila bližnjo osebo. Sama pravi, da je modra tista barva s katero velikokrat začne in jo čuti kot svojo. Barve njenih slik so energične, močne, kot je ona sama in v njenih kompozicijah zaznavamo z občutkom premišljene kompozicije. Ponekod najdemo sledi občudovanja slik italijanskega slikarja Amadea Modiglianija iz 20 stoletja, ki je znan po portretih žensk z dolgimi vratovi. Ponekod se spogleduje z ameriško umetnico Nancy Spero, ki je prav tako ustvarjala v prejšnjem in v tem stoletju in je napredna med ženskami, tako kot današnja avtorica razstave. Tudi Dani je motiv slikanja velikokrat človek, predvsem ženska. Njene ženske imajo dušo in nam nekaj sporočajo. Tu je veliko premisleka o idealnem telesu, ki naj bi veljalo za lepo. Zadnja leta je našla svoj unikaten izraz z odtiskovanjem v sliko. Različne predmete, materiale, uporablja, da na njih pusti sled barve, risbe in to na platno odtisne", je o Dani povedala mag. Saša Bezjak.
To je sicer nekaj novega in omogoča ji užitek presenečenja, kot nam je to znano iz grafike, ker nikoli zares ne ve, kaj bo nastalo. „Odtis jo preseneti in takrat se slikarsko mišljenje šele začne. Izredno dobro čuti kdaj sledi sebi v sliki in kdaj slika ni njena, če se lahko izrazim simbolično.
Na nekaterih slikah ni figure, gre za abstrakcije. Pomislimo lahko na ameriškega slikarja Richarda Diebenkorna, vendar kljub vsem naštetim imenom slikarjev Dana vsakodnevno srka umetnost sveta in ostaja zvesta sebi in svoji sliki. Za sabo pušča sled in kot osebnost predvsem ljubezen...", je še dejala Bezjakova, na otvoritvi razstave Danice Štrucelj.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Danica Štrucelj: Zgodbe na...