Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na razstavi v Pavlovi hiši v avstrijski Potrni tudi slovenska umetnika

 

Brut Carniollus in Klementina Golija na Call Response

Call response - PotrnaV razstavnem prostoru „Pavelhaus" (Pavlova hiša) v avstrijskem Laafeldu (Potrna) so ob izteku letošnjega novembra odprli skupinsko razstavo z naslovom Call Response. Na razstavi, ki bo na ogled vse do 27. februarja 2015 (za ogled priporočajo predhodno rezervacijo op.p.), se s svojimi deli predstavljajo, slovenska umetnika Brut Carniollus in Klementina Golija ter avstrijska umetnika Klaus Gmoser in Walter Koestenbauer. Na dobro obiskani otvoritveni slovesnosti, katero je vodila Melita Ažman, je za glasbeno spremljavo poskrbel Franz Schmuck (tolkala, petje, didžeridu variacije), za lokalne kulinarične in tekoče specialitete pa Elisabeth Messner, občinska kmetovalka občine Laafeld.

Call Response je glasbeni pojem, ki označuje izmenično delovanje dveh ali več glasbenikov, drugega za drugim. Štajerska umetnika Koestenbauer in Gmoser sta ta pojem prevzela za njun razstavni koncept. K sodelovanju sta povabila slovenska umetnika Golijo in Carniollusa in se v svojem delovnem slogu odzvala na njuna dela. Gmoserjev Response se navezuje na slike Golijeve in je oblikovan iz reduciranih, na grafiko osredotočenih delov. Koestenbauer pa prav tako kot Carniollus posega po fotografskem materialu. V primerjavi s slovenskim kolegom se ne poslužuje photoshop tehnike, temveč originalne diaprojekcije obdeluje neposredno in ročno, so sporočili iz razstavišča.
Slovenski vizualni umetnik Carniollus se je rodil leta 1959 na Jesenicah, danes živi v Radovljici. Ukvarja se predvsem z digitalnim kolažem, izhajajočim iz fotografije, ki se največkrat izvede kot velikoformatni digitalni UV tisk. Tudi Golija prihaja z Gorenjske, saj se je rodila leta 1966 na Jesenicah, živi pa v Kranju. Leta 1990 je diplomirala slikarstvo na Accademiji di Belle Arti di Brera v Milanu, študij grafike pri prof. Logarju (1993) in prof. Gnamušu (1995) in magisterij na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Pripravila je številne razstave, prejela priznanja in nagrade v domovini in tujini. Njena dela največkrat uprizarjajo abstrahirane pokrajine v mešani in kolažni tehniki z uporabo različnih papirjev in močno grafičnih akcentuiranj. Pozitivno elementarno vzdušje obrodi svetle, atmosferske slikovne prostore. Izpopolnjevala se je v ZDA, v Bostonu in New Yorku ter v Parizu. Gmoser se je rodil leta 1959 v Gradcu, kjer živi tudi danes. Svoje umetniško delo opredeljuje kot iskanje in raziskovanje izraznih možnosti, ki venomer presegajo lastne predstave in meje. V svojih največkrat brezpredmetnih ilustracijah, slikah in mešanih tehnikah daje neopisljivemu vidno obliko. Koestenbauer, rojen leta 1956 v Weizu, živi v Gradcu. Poleg slikarstva njegovo ustvarjanje označujejo zelo raznolike ravni delovanja.
Tudi Melita Ažman je bila rojena na Gorenjskem in sicer v Kranju. Ko je v Ljubljani zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer industrijsko oblikovanje, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala umetnostno zgodovino. Naslov njene diplomske naloge se glasi »Antični Pulj«. Od leta 2014 je zaposlena v Kulturnem društvu Kranj. Čezmejni glasbenik Franz Schmuck živi v Gradcu. Kot glasbenik in konstruktor glasbil je aktiven tudi v številnih jazz in folkformacijah, kot npr. Broadlahn. Njegova strast je svetovna glasba. Elisabeth Messner, dolgoletna kmetovalka občine Laafeld, je skupaj s kmetovalkami tostran in onkraj meje pripravila prigrizek z lokalnimi in sezonskimi specialitetami.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Na razstavi v Pavlovi hiši v avstrijski Potrni tudi slovenska umetnika