V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na razstavi v Pavlovi hiši v avstrijski Potrni tudi slovenska umetnika

 

Brut Carniollus in Klementina Golija na Call Response

Call response - PotrnaV razstavnem prostoru „Pavelhaus" (Pavlova hiša) v avstrijskem Laafeldu (Potrna) so ob izteku letošnjega novembra odprli skupinsko razstavo z naslovom Call Response. Na razstavi, ki bo na ogled vse do 27. februarja 2015 (za ogled priporočajo predhodno rezervacijo op.p.), se s svojimi deli predstavljajo, slovenska umetnika Brut Carniollus in Klementina Golija ter avstrijska umetnika Klaus Gmoser in Walter Koestenbauer. Na dobro obiskani otvoritveni slovesnosti, katero je vodila Melita Ažman, je za glasbeno spremljavo poskrbel Franz Schmuck (tolkala, petje, didžeridu variacije), za lokalne kulinarične in tekoče specialitete pa Elisabeth Messner, občinska kmetovalka občine Laafeld.

Call Response je glasbeni pojem, ki označuje izmenično delovanje dveh ali več glasbenikov, drugega za drugim. Štajerska umetnika Koestenbauer in Gmoser sta ta pojem prevzela za njun razstavni koncept. K sodelovanju sta povabila slovenska umetnika Golijo in Carniollusa in se v svojem delovnem slogu odzvala na njuna dela. Gmoserjev Response se navezuje na slike Golijeve in je oblikovan iz reduciranih, na grafiko osredotočenih delov. Koestenbauer pa prav tako kot Carniollus posega po fotografskem materialu. V primerjavi s slovenskim kolegom se ne poslužuje photoshop tehnike, temveč originalne diaprojekcije obdeluje neposredno in ročno, so sporočili iz razstavišča.
Slovenski vizualni umetnik Carniollus se je rodil leta 1959 na Jesenicah, danes živi v Radovljici. Ukvarja se predvsem z digitalnim kolažem, izhajajočim iz fotografije, ki se največkrat izvede kot velikoformatni digitalni UV tisk. Tudi Golija prihaja z Gorenjske, saj se je rodila leta 1966 na Jesenicah, živi pa v Kranju. Leta 1990 je diplomirala slikarstvo na Accademiji di Belle Arti di Brera v Milanu, študij grafike pri prof. Logarju (1993) in prof. Gnamušu (1995) in magisterij na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Pripravila je številne razstave, prejela priznanja in nagrade v domovini in tujini. Njena dela največkrat uprizarjajo abstrahirane pokrajine v mešani in kolažni tehniki z uporabo različnih papirjev in močno grafičnih akcentuiranj. Pozitivno elementarno vzdušje obrodi svetle, atmosferske slikovne prostore. Izpopolnjevala se je v ZDA, v Bostonu in New Yorku ter v Parizu. Gmoser se je rodil leta 1959 v Gradcu, kjer živi tudi danes. Svoje umetniško delo opredeljuje kot iskanje in raziskovanje izraznih možnosti, ki venomer presegajo lastne predstave in meje. V svojih največkrat brezpredmetnih ilustracijah, slikah in mešanih tehnikah daje neopisljivemu vidno obliko. Koestenbauer, rojen leta 1956 v Weizu, živi v Gradcu. Poleg slikarstva njegovo ustvarjanje označujejo zelo raznolike ravni delovanja.
Tudi Melita Ažman je bila rojena na Gorenjskem in sicer v Kranju. Ko je v Ljubljani zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer industrijsko oblikovanje, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala umetnostno zgodovino. Naslov njene diplomske naloge se glasi »Antični Pulj«. Od leta 2014 je zaposlena v Kulturnem društvu Kranj. Čezmejni glasbenik Franz Schmuck živi v Gradcu. Kot glasbenik in konstruktor glasbil je aktiven tudi v številnih jazz in folkformacijah, kot npr. Broadlahn. Njegova strast je svetovna glasba. Elisabeth Messner, dolgoletna kmetovalka občine Laafeld, je skupaj s kmetovalkami tostran in onkraj meje pripravila prigrizek z lokalnimi in sezonskimi specialitetami.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Na razstavi v Pavlovi hiši v avstrijski Potrni tudi slovenska umetnika