Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!

 

S slikami opozarja na bližajočo se katastrofo

Tatjana Mijatović: Rdeči alarmOb praznovanju letošnjega kulturnega praznika, ko se je tudi v Gornji Radgoni zvrstilo kar nekaj prireditev in dogodkov, so v radgonskem kulturnem domu odprli nadvse zanimivo razstavo domače likovnice, predsednice Likovnega društva Radgona, Tatjane Mijatović. Ob tej priložnosti je galerija KD Radgona bila skorajda premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli biti prisotni, razstavo je odprl župan Gornje Radgone Stanislav Rojko, o avtorici in razstavi pa je spregovoril likovni kritik Mario Berdič. Prisotne sta sicer pozdravili tudi avtorica Tatjana Mijatović, ki preko svojih slik sporoča: Rešimo to zemljo", ter direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Radgona, mag. Norma Bale. Odprtje razstave, ki ga je vodila Alenka Regoršek, in ki bo na ogled do 5. marca, je popestril znani glasbenik Samo Budna, ob spremljavi kitarista Kristjana Majcna.

Tatjano Mijatovič sicer prepoznamo po izjemni energiji, ko jo vliva v svoja barvita umetniška dela. Za svoje poslanstvo si šteje tudi povezovanje likovnih ustvarjalcev iz širšega okolja, saj je aktivna članica Likovnega društva Gornja Radgona, ki ga kot predsednica uspešno vodi že šesto leto. Je nepogrešljiva podpora pri organizaciji številnih razstav in preko njih s svojo človeško globino širi umetnost. Ker umetnica živi in ustvarja v Radencih, vnaša energijo likovnih stvaritev tudi v DOSOR-dom starejših občanov, preko razstav del in organizacije likovne kolonije. Pripravila je več samostojnih razstav, sodeluje na mnogih skupinskih razstavah in se udeležuje likovnih kolonij, ter drugih umetniških srečanj. Slikarka Tatjana Mijatović na tokratni samostojni razstavi predstavlja svoja najnovejša dela iz kontinuiranega ciklusa, ki ga je za to priložnost poimenovala Rdeči alarm, kot opozorilo na skrajno perečo ekološko problematiko, navezujoč hkrati na tematiko štirih filozofskih praelementov (qaternarius) in v tej zvezi tudi na simboliko prvih štirih števil v pitagorejskem filozofskem sistemu.
„Serija teh števil se v Grščini imenuje tetraktis in pomeni nebeško popolno število (1+2+3+4=10). V tetraktisovi piramidi se skriva popolno znanje, posamezna števila pa imajo elementarne lastnosti: ena ali ogenj je ustvarjalni duh, dva ali zrak je materija, tri ali voda je združitev duha in materije, štiri ali zemlja je ustvarjena oblika. Tatjana Mijatović je vsakemu elementu atribuirala njihove značilne barve, kot so temnejši modri odtenki za vodo in svetlejši za zrak, nadalje rdeče, oranžne in rumene nianse za ogenj in rjavkasti ter okrasti odtenki za zemljo, medtem ko simbolizira zelena barva floro in favno. A če upoštevamo naslovno rdečo barvo s pomenom najvišje stopnje alarma, lahko smatramo njeno simboliko tudi v smislu krvavitve narave, v katero brezobzirno posega človek, ne zavedajoč se, da je tudi sam njen sestavni del in lahko živi le v harmoniji z njo, ne pa v moritvi zaradi nesmiselnega izčrpavanja. Vendar bebasti kapital očitno ne razume te preproste in hkrati tako usodne logike", je med predstavitvijo 16 razstavljenih del, med drugim dejal likovni kritik Mario Berdič.
Po njegovem prepričanju likovna dela Tatjane Mijatović označuje neposredno prepoznaven osebni slog v smislu abstraktno stiliziranega, mestoma organsko, mestoma geometriziranega oblikotvorja, s katerim ustvarja aluzivne krajine, kot bi jih opazovali s ptičje perspektive, v obliki asimetričnih mrežastih kompozicij, sestoječih iz nenavadnih likovnih objektov, ki bi jih lahko smatrali za otoke ali polja ali včasih celo gore (3D), z rekami, potoki ali jezerci bolj ali manj prepredenega vodnega biotopa. Zanimivo, da lahko obstaja tudi drugačna ikonografska interpretacija, saj osnovni objekti hkrati nekoliko spominjajo na celice, neredko z lastno notranjo jedrno strukturo, združujoče se v nekakšna večcelična tkiva ali celo organizme, prepletene s sistemom ožilja. Mrežaste konstrukcije so podobne vitražnim ali morda mozaičnim tkanjem, asocirajoč nekoliko na postimpresionistični sintetizem ali zapiranje oblik (cloissonet), za razliko od divizionističnega razkrajanja, še posebej zaradi črnih kontur, s katerimi so včasih okvirjene.
„Neredko lahko posreduje površinska struktura prijetno žametast vtis, včasih pa naletimo celo na vkomponirane, komaj opazne človeške in živalske figure, predvsem ribe, vnašajoč v umetniško sporočilo tudi otroško igrivost ali nedolžnost, ki jo človek žal zmeraj bolj ogroža. Kakorkoli že, v likovni celoti hkrati zaznavamo izrazit občutek fluidnosti, pretakanja, stekanja in odtekanja, kot bi bile podobe v skladu z znamenitim Heraklitovim reklom panta rhei, vse teče, vse se spreminja (nihče ne stopi dvakrat v isto reko) ali ponazarjale alkimični princip neprestanega stvaritvenega kroženja (circumabulantio). Gre skratka za večplastno, aluzivno in simbolično likovno pripoved, ustvarjeno v značilnem slogu Tatjane Mijatović, ki pa ga zmeraj znova nekoliko spreminja, nadgrajuje in dopolnjuje, saj dejansko vse teče, še posebej s čopiča", je še dejal Mario Berdič.
Takoj po otvoritvi razstave je v sosednji veliki dvorani Doma kulture potekala še osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Gornja Radgona. Osrednji govornik je bil priznani etnolog, ki je do sedaj izdal že več kot dva tisoč pisnih del z namenom dvigniti zavest o pomenu spoštovanja kulture in tradicije, dr. Janez Bogataj, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Čeprav je v uvodu priznal, da sta tudi kulinarika in enologija še kako pomemben del slovenske tradicije in predvsem zgodovine Gornje Radgone, je na začetku vse opomnil, da smo med redkimi državami, ki imamo državni praznik in dela prost dan posvečen kulturni, ki je bil kot osrednji kulturni praznik naroda razglašen že 1. februarja leta 1945. Slavnostni govornik dr. Janez Bogataj je tudi poudaril, da je zanj osebno kulturni praznik zelo resen - saj se zaveda pomena kulture, pa ne zgolj v ustvarjalnosti, ampak v vsakdanjem življenju, tudi v pisanju, govoru, uživanju hrane in vina in odnosu do tradicije, vse to je kultura naroda. V govoru je na zanimiv način razčlenil in pojasnil pomen besed v prvih sedmih kiticah Prešernove Zdravljice. Vsekakor je najbolj univerzalno besedilo prav v kitici, ki jo imamo tudi kot državno himno, žal pa so mnogi pozabili na njeno bistvo. Vsi bi morali prebirati in razumeti besede Zdravljice kot so: edinost, sreča sprava,...vsi, ki v srcu dobro mislimo...da bi vrnili k nam se časi sreče.
Tudi radgonski župan Stanislav Rojko je zbrane opomnil, da priznavanje pomena kulture vse prevečkrat manjka prav v lokalni politiki; s kakšno pravico presojamo druge zaradi drugačne kulture, koliko samobitnosti sploh še premoremo? Prepričan je, da bomo najbolje zavarovali našo državo prav s kulturo in ne z žičnatimi ograjami. Osrednjo prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku je glasbeno popestrila skupina Klarisa Jovanovič & Della Segodba (Luka Ropret-kitara, glas; Klarisa Jovanović-glas; Vasko Atanasovski-sopranski saksofon; Žiga Golob-kontrabas, glas; Jelena Ždrale-violina).
„Kruha strada, kdor jezika špara", so zapisali oblikovalci prireditvenega prostora ob karikaturi na odru, radgonskega kulturnega doma. In naj bo to sporočilo letošnjega „Prešernovega dneva"!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!