Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!

 

S slikami opozarja na bližajočo se katastrofo

Tatjana Mijatović: Rdeči alarmOb praznovanju letošnjega kulturnega praznika, ko se je tudi v Gornji Radgoni zvrstilo kar nekaj prireditev in dogodkov, so v radgonskem kulturnem domu odprli nadvse zanimivo razstavo domače likovnice, predsednice Likovnega društva Radgona, Tatjane Mijatović. Ob tej priložnosti je galerija KD Radgona bila skorajda premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli biti prisotni, razstavo je odprl župan Gornje Radgone Stanislav Rojko, o avtorici in razstavi pa je spregovoril likovni kritik Mario Berdič. Prisotne sta sicer pozdravili tudi avtorica Tatjana Mijatović, ki preko svojih slik sporoča: Rešimo to zemljo", ter direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Radgona, mag. Norma Bale. Odprtje razstave, ki ga je vodila Alenka Regoršek, in ki bo na ogled do 5. marca, je popestril znani glasbenik Samo Budna, ob spremljavi kitarista Kristjana Majcna.

Tatjano Mijatovič sicer prepoznamo po izjemni energiji, ko jo vliva v svoja barvita umetniška dela. Za svoje poslanstvo si šteje tudi povezovanje likovnih ustvarjalcev iz širšega okolja, saj je aktivna članica Likovnega društva Gornja Radgona, ki ga kot predsednica uspešno vodi že šesto leto. Je nepogrešljiva podpora pri organizaciji številnih razstav in preko njih s svojo človeško globino širi umetnost. Ker umetnica živi in ustvarja v Radencih, vnaša energijo likovnih stvaritev tudi v DOSOR-dom starejših občanov, preko razstav del in organizacije likovne kolonije. Pripravila je več samostojnih razstav, sodeluje na mnogih skupinskih razstavah in se udeležuje likovnih kolonij, ter drugih umetniških srečanj. Slikarka Tatjana Mijatović na tokratni samostojni razstavi predstavlja svoja najnovejša dela iz kontinuiranega ciklusa, ki ga je za to priložnost poimenovala Rdeči alarm, kot opozorilo na skrajno perečo ekološko problematiko, navezujoč hkrati na tematiko štirih filozofskih praelementov (qaternarius) in v tej zvezi tudi na simboliko prvih štirih števil v pitagorejskem filozofskem sistemu.
„Serija teh števil se v Grščini imenuje tetraktis in pomeni nebeško popolno število (1+2+3+4=10). V tetraktisovi piramidi se skriva popolno znanje, posamezna števila pa imajo elementarne lastnosti: ena ali ogenj je ustvarjalni duh, dva ali zrak je materija, tri ali voda je združitev duha in materije, štiri ali zemlja je ustvarjena oblika. Tatjana Mijatović je vsakemu elementu atribuirala njihove značilne barve, kot so temnejši modri odtenki za vodo in svetlejši za zrak, nadalje rdeče, oranžne in rumene nianse za ogenj in rjavkasti ter okrasti odtenki za zemljo, medtem ko simbolizira zelena barva floro in favno. A če upoštevamo naslovno rdečo barvo s pomenom najvišje stopnje alarma, lahko smatramo njeno simboliko tudi v smislu krvavitve narave, v katero brezobzirno posega človek, ne zavedajoč se, da je tudi sam njen sestavni del in lahko živi le v harmoniji z njo, ne pa v moritvi zaradi nesmiselnega izčrpavanja. Vendar bebasti kapital očitno ne razume te preproste in hkrati tako usodne logike", je med predstavitvijo 16 razstavljenih del, med drugim dejal likovni kritik Mario Berdič.
Po njegovem prepričanju likovna dela Tatjane Mijatović označuje neposredno prepoznaven osebni slog v smislu abstraktno stiliziranega, mestoma organsko, mestoma geometriziranega oblikotvorja, s katerim ustvarja aluzivne krajine, kot bi jih opazovali s ptičje perspektive, v obliki asimetričnih mrežastih kompozicij, sestoječih iz nenavadnih likovnih objektov, ki bi jih lahko smatrali za otoke ali polja ali včasih celo gore (3D), z rekami, potoki ali jezerci bolj ali manj prepredenega vodnega biotopa. Zanimivo, da lahko obstaja tudi drugačna ikonografska interpretacija, saj osnovni objekti hkrati nekoliko spominjajo na celice, neredko z lastno notranjo jedrno strukturo, združujoče se v nekakšna večcelična tkiva ali celo organizme, prepletene s sistemom ožilja. Mrežaste konstrukcije so podobne vitražnim ali morda mozaičnim tkanjem, asocirajoč nekoliko na postimpresionistični sintetizem ali zapiranje oblik (cloissonet), za razliko od divizionističnega razkrajanja, še posebej zaradi črnih kontur, s katerimi so včasih okvirjene.
„Neredko lahko posreduje površinska struktura prijetno žametast vtis, včasih pa naletimo celo na vkomponirane, komaj opazne človeške in živalske figure, predvsem ribe, vnašajoč v umetniško sporočilo tudi otroško igrivost ali nedolžnost, ki jo človek žal zmeraj bolj ogroža. Kakorkoli že, v likovni celoti hkrati zaznavamo izrazit občutek fluidnosti, pretakanja, stekanja in odtekanja, kot bi bile podobe v skladu z znamenitim Heraklitovim reklom panta rhei, vse teče, vse se spreminja (nihče ne stopi dvakrat v isto reko) ali ponazarjale alkimični princip neprestanega stvaritvenega kroženja (circumabulantio). Gre skratka za večplastno, aluzivno in simbolično likovno pripoved, ustvarjeno v značilnem slogu Tatjane Mijatović, ki pa ga zmeraj znova nekoliko spreminja, nadgrajuje in dopolnjuje, saj dejansko vse teče, še posebej s čopiča", je še dejal Mario Berdič.
Takoj po otvoritvi razstave je v sosednji veliki dvorani Doma kulture potekala še osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Gornja Radgona. Osrednji govornik je bil priznani etnolog, ki je do sedaj izdal že več kot dva tisoč pisnih del z namenom dvigniti zavest o pomenu spoštovanja kulture in tradicije, dr. Janez Bogataj, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Čeprav je v uvodu priznal, da sta tudi kulinarika in enologija še kako pomemben del slovenske tradicije in predvsem zgodovine Gornje Radgone, je na začetku vse opomnil, da smo med redkimi državami, ki imamo državni praznik in dela prost dan posvečen kulturni, ki je bil kot osrednji kulturni praznik naroda razglašen že 1. februarja leta 1945. Slavnostni govornik dr. Janez Bogataj je tudi poudaril, da je zanj osebno kulturni praznik zelo resen - saj se zaveda pomena kulture, pa ne zgolj v ustvarjalnosti, ampak v vsakdanjem življenju, tudi v pisanju, govoru, uživanju hrane in vina in odnosu do tradicije, vse to je kultura naroda. V govoru je na zanimiv način razčlenil in pojasnil pomen besed v prvih sedmih kiticah Prešernove Zdravljice. Vsekakor je najbolj univerzalno besedilo prav v kitici, ki jo imamo tudi kot državno himno, žal pa so mnogi pozabili na njeno bistvo. Vsi bi morali prebirati in razumeti besede Zdravljice kot so: edinost, sreča sprava,...vsi, ki v srcu dobro mislimo...da bi vrnili k nam se časi sreče.
Tudi radgonski župan Stanislav Rojko je zbrane opomnil, da priznavanje pomena kulture vse prevečkrat manjka prav v lokalni politiki; s kakšno pravico presojamo druge zaradi drugačne kulture, koliko samobitnosti sploh še premoremo? Prepričan je, da bomo najbolje zavarovali našo državo prav s kulturo in ne z žičnatimi ograjami. Osrednjo prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku je glasbeno popestrila skupina Klarisa Jovanovič & Della Segodba (Luka Ropret-kitara, glas; Klarisa Jovanović-glas; Vasko Atanasovski-sopranski saksofon; Žiga Golob-kontrabas, glas; Jelena Ždrale-violina).
„Kruha strada, kdor jezika špara", so zapisali oblikovalci prireditvenega prostora ob karikaturi na odru, radgonskega kulturnega doma. In naj bo to sporočilo letošnjega „Prešernovega dneva"!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!