V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!

 

S slikami opozarja na bližajočo se katastrofo

Tatjana Mijatović: Rdeči alarmOb praznovanju letošnjega kulturnega praznika, ko se je tudi v Gornji Radgoni zvrstilo kar nekaj prireditev in dogodkov, so v radgonskem kulturnem domu odprli nadvse zanimivo razstavo domače likovnice, predsednice Likovnega društva Radgona, Tatjane Mijatović. Ob tej priložnosti je galerija KD Radgona bila skorajda premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli biti prisotni, razstavo je odprl župan Gornje Radgone Stanislav Rojko, o avtorici in razstavi pa je spregovoril likovni kritik Mario Berdič. Prisotne sta sicer pozdravili tudi avtorica Tatjana Mijatović, ki preko svojih slik sporoča: Rešimo to zemljo", ter direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Radgona, mag. Norma Bale. Odprtje razstave, ki ga je vodila Alenka Regoršek, in ki bo na ogled do 5. marca, je popestril znani glasbenik Samo Budna, ob spremljavi kitarista Kristjana Majcna.

Tatjano Mijatovič sicer prepoznamo po izjemni energiji, ko jo vliva v svoja barvita umetniška dela. Za svoje poslanstvo si šteje tudi povezovanje likovnih ustvarjalcev iz širšega okolja, saj je aktivna članica Likovnega društva Gornja Radgona, ki ga kot predsednica uspešno vodi že šesto leto. Je nepogrešljiva podpora pri organizaciji številnih razstav in preko njih s svojo človeško globino širi umetnost. Ker umetnica živi in ustvarja v Radencih, vnaša energijo likovnih stvaritev tudi v DOSOR-dom starejših občanov, preko razstav del in organizacije likovne kolonije. Pripravila je več samostojnih razstav, sodeluje na mnogih skupinskih razstavah in se udeležuje likovnih kolonij, ter drugih umetniških srečanj. Slikarka Tatjana Mijatović na tokratni samostojni razstavi predstavlja svoja najnovejša dela iz kontinuiranega ciklusa, ki ga je za to priložnost poimenovala Rdeči alarm, kot opozorilo na skrajno perečo ekološko problematiko, navezujoč hkrati na tematiko štirih filozofskih praelementov (qaternarius) in v tej zvezi tudi na simboliko prvih štirih števil v pitagorejskem filozofskem sistemu.
„Serija teh števil se v Grščini imenuje tetraktis in pomeni nebeško popolno število (1+2+3+4=10). V tetraktisovi piramidi se skriva popolno znanje, posamezna števila pa imajo elementarne lastnosti: ena ali ogenj je ustvarjalni duh, dva ali zrak je materija, tri ali voda je združitev duha in materije, štiri ali zemlja je ustvarjena oblika. Tatjana Mijatović je vsakemu elementu atribuirala njihove značilne barve, kot so temnejši modri odtenki za vodo in svetlejši za zrak, nadalje rdeče, oranžne in rumene nianse za ogenj in rjavkasti ter okrasti odtenki za zemljo, medtem ko simbolizira zelena barva floro in favno. A če upoštevamo naslovno rdečo barvo s pomenom najvišje stopnje alarma, lahko smatramo njeno simboliko tudi v smislu krvavitve narave, v katero brezobzirno posega človek, ne zavedajoč se, da je tudi sam njen sestavni del in lahko živi le v harmoniji z njo, ne pa v moritvi zaradi nesmiselnega izčrpavanja. Vendar bebasti kapital očitno ne razume te preproste in hkrati tako usodne logike", je med predstavitvijo 16 razstavljenih del, med drugim dejal likovni kritik Mario Berdič.
Po njegovem prepričanju likovna dela Tatjane Mijatović označuje neposredno prepoznaven osebni slog v smislu abstraktno stiliziranega, mestoma organsko, mestoma geometriziranega oblikotvorja, s katerim ustvarja aluzivne krajine, kot bi jih opazovali s ptičje perspektive, v obliki asimetričnih mrežastih kompozicij, sestoječih iz nenavadnih likovnih objektov, ki bi jih lahko smatrali za otoke ali polja ali včasih celo gore (3D), z rekami, potoki ali jezerci bolj ali manj prepredenega vodnega biotopa. Zanimivo, da lahko obstaja tudi drugačna ikonografska interpretacija, saj osnovni objekti hkrati nekoliko spominjajo na celice, neredko z lastno notranjo jedrno strukturo, združujoče se v nekakšna večcelična tkiva ali celo organizme, prepletene s sistemom ožilja. Mrežaste konstrukcije so podobne vitražnim ali morda mozaičnim tkanjem, asocirajoč nekoliko na postimpresionistični sintetizem ali zapiranje oblik (cloissonet), za razliko od divizionističnega razkrajanja, še posebej zaradi črnih kontur, s katerimi so včasih okvirjene.
„Neredko lahko posreduje površinska struktura prijetno žametast vtis, včasih pa naletimo celo na vkomponirane, komaj opazne človeške in živalske figure, predvsem ribe, vnašajoč v umetniško sporočilo tudi otroško igrivost ali nedolžnost, ki jo človek žal zmeraj bolj ogroža. Kakorkoli že, v likovni celoti hkrati zaznavamo izrazit občutek fluidnosti, pretakanja, stekanja in odtekanja, kot bi bile podobe v skladu z znamenitim Heraklitovim reklom panta rhei, vse teče, vse se spreminja (nihče ne stopi dvakrat v isto reko) ali ponazarjale alkimični princip neprestanega stvaritvenega kroženja (circumabulantio). Gre skratka za večplastno, aluzivno in simbolično likovno pripoved, ustvarjeno v značilnem slogu Tatjane Mijatović, ki pa ga zmeraj znova nekoliko spreminja, nadgrajuje in dopolnjuje, saj dejansko vse teče, še posebej s čopiča", je še dejal Mario Berdič.
Takoj po otvoritvi razstave je v sosednji veliki dvorani Doma kulture potekala še osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Gornja Radgona. Osrednji govornik je bil priznani etnolog, ki je do sedaj izdal že več kot dva tisoč pisnih del z namenom dvigniti zavest o pomenu spoštovanja kulture in tradicije, dr. Janez Bogataj, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Čeprav je v uvodu priznal, da sta tudi kulinarika in enologija še kako pomemben del slovenske tradicije in predvsem zgodovine Gornje Radgone, je na začetku vse opomnil, da smo med redkimi državami, ki imamo državni praznik in dela prost dan posvečen kulturni, ki je bil kot osrednji kulturni praznik naroda razglašen že 1. februarja leta 1945. Slavnostni govornik dr. Janez Bogataj je tudi poudaril, da je zanj osebno kulturni praznik zelo resen - saj se zaveda pomena kulture, pa ne zgolj v ustvarjalnosti, ampak v vsakdanjem življenju, tudi v pisanju, govoru, uživanju hrane in vina in odnosu do tradicije, vse to je kultura naroda. V govoru je na zanimiv način razčlenil in pojasnil pomen besed v prvih sedmih kiticah Prešernove Zdravljice. Vsekakor je najbolj univerzalno besedilo prav v kitici, ki jo imamo tudi kot državno himno, žal pa so mnogi pozabili na njeno bistvo. Vsi bi morali prebirati in razumeti besede Zdravljice kot so: edinost, sreča sprava,...vsi, ki v srcu dobro mislimo...da bi vrnili k nam se časi sreče.
Tudi radgonski župan Stanislav Rojko je zbrane opomnil, da priznavanje pomena kulture vse prevečkrat manjka prav v lokalni politiki; s kakšno pravico presojamo druge zaradi drugačne kulture, koliko samobitnosti sploh še premoremo? Prepričan je, da bomo najbolje zavarovali našo državo prav s kulturo in ne z žičnatimi ograjami. Osrednjo prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku je glasbeno popestrila skupina Klarisa Jovanovič & Della Segodba (Luka Ropret-kitara, glas; Klarisa Jovanović-glas; Vasko Atanasovski-sopranski saksofon; Žiga Golob-kontrabas, glas; Jelena Ždrale-violina).
„Kruha strada, kdor jezika špara", so zapisali oblikovalci prireditvenega prostora ob karikaturi na odru, radgonskega kulturnega doma. In naj bo to sporočilo letošnjega „Prešernovega dneva"!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!