Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!

 

S slikami opozarja na bližajočo se katastrofo

Tatjana Mijatović: Rdeči alarmOb praznovanju letošnjega kulturnega praznika, ko se je tudi v Gornji Radgoni zvrstilo kar nekaj prireditev in dogodkov, so v radgonskem kulturnem domu odprli nadvse zanimivo razstavo domače likovnice, predsednice Likovnega društva Radgona, Tatjane Mijatović. Ob tej priložnosti je galerija KD Radgona bila skorajda premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli biti prisotni, razstavo je odprl župan Gornje Radgone Stanislav Rojko, o avtorici in razstavi pa je spregovoril likovni kritik Mario Berdič. Prisotne sta sicer pozdravili tudi avtorica Tatjana Mijatović, ki preko svojih slik sporoča: Rešimo to zemljo", ter direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Radgona, mag. Norma Bale. Odprtje razstave, ki ga je vodila Alenka Regoršek, in ki bo na ogled do 5. marca, je popestril znani glasbenik Samo Budna, ob spremljavi kitarista Kristjana Majcna.

Tatjano Mijatovič sicer prepoznamo po izjemni energiji, ko jo vliva v svoja barvita umetniška dela. Za svoje poslanstvo si šteje tudi povezovanje likovnih ustvarjalcev iz širšega okolja, saj je aktivna članica Likovnega društva Gornja Radgona, ki ga kot predsednica uspešno vodi že šesto leto. Je nepogrešljiva podpora pri organizaciji številnih razstav in preko njih s svojo človeško globino širi umetnost. Ker umetnica živi in ustvarja v Radencih, vnaša energijo likovnih stvaritev tudi v DOSOR-dom starejših občanov, preko razstav del in organizacije likovne kolonije. Pripravila je več samostojnih razstav, sodeluje na mnogih skupinskih razstavah in se udeležuje likovnih kolonij, ter drugih umetniških srečanj. Slikarka Tatjana Mijatović na tokratni samostojni razstavi predstavlja svoja najnovejša dela iz kontinuiranega ciklusa, ki ga je za to priložnost poimenovala Rdeči alarm, kot opozorilo na skrajno perečo ekološko problematiko, navezujoč hkrati na tematiko štirih filozofskih praelementov (qaternarius) in v tej zvezi tudi na simboliko prvih štirih števil v pitagorejskem filozofskem sistemu.
„Serija teh števil se v Grščini imenuje tetraktis in pomeni nebeško popolno število (1+2+3+4=10). V tetraktisovi piramidi se skriva popolno znanje, posamezna števila pa imajo elementarne lastnosti: ena ali ogenj je ustvarjalni duh, dva ali zrak je materija, tri ali voda je združitev duha in materije, štiri ali zemlja je ustvarjena oblika. Tatjana Mijatović je vsakemu elementu atribuirala njihove značilne barve, kot so temnejši modri odtenki za vodo in svetlejši za zrak, nadalje rdeče, oranžne in rumene nianse za ogenj in rjavkasti ter okrasti odtenki za zemljo, medtem ko simbolizira zelena barva floro in favno. A če upoštevamo naslovno rdečo barvo s pomenom najvišje stopnje alarma, lahko smatramo njeno simboliko tudi v smislu krvavitve narave, v katero brezobzirno posega človek, ne zavedajoč se, da je tudi sam njen sestavni del in lahko živi le v harmoniji z njo, ne pa v moritvi zaradi nesmiselnega izčrpavanja. Vendar bebasti kapital očitno ne razume te preproste in hkrati tako usodne logike", je med predstavitvijo 16 razstavljenih del, med drugim dejal likovni kritik Mario Berdič.
Po njegovem prepričanju likovna dela Tatjane Mijatović označuje neposredno prepoznaven osebni slog v smislu abstraktno stiliziranega, mestoma organsko, mestoma geometriziranega oblikotvorja, s katerim ustvarja aluzivne krajine, kot bi jih opazovali s ptičje perspektive, v obliki asimetričnih mrežastih kompozicij, sestoječih iz nenavadnih likovnih objektov, ki bi jih lahko smatrali za otoke ali polja ali včasih celo gore (3D), z rekami, potoki ali jezerci bolj ali manj prepredenega vodnega biotopa. Zanimivo, da lahko obstaja tudi drugačna ikonografska interpretacija, saj osnovni objekti hkrati nekoliko spominjajo na celice, neredko z lastno notranjo jedrno strukturo, združujoče se v nekakšna večcelična tkiva ali celo organizme, prepletene s sistemom ožilja. Mrežaste konstrukcije so podobne vitražnim ali morda mozaičnim tkanjem, asocirajoč nekoliko na postimpresionistični sintetizem ali zapiranje oblik (cloissonet), za razliko od divizionističnega razkrajanja, še posebej zaradi črnih kontur, s katerimi so včasih okvirjene.
„Neredko lahko posreduje površinska struktura prijetno žametast vtis, včasih pa naletimo celo na vkomponirane, komaj opazne človeške in živalske figure, predvsem ribe, vnašajoč v umetniško sporočilo tudi otroško igrivost ali nedolžnost, ki jo človek žal zmeraj bolj ogroža. Kakorkoli že, v likovni celoti hkrati zaznavamo izrazit občutek fluidnosti, pretakanja, stekanja in odtekanja, kot bi bile podobe v skladu z znamenitim Heraklitovim reklom panta rhei, vse teče, vse se spreminja (nihče ne stopi dvakrat v isto reko) ali ponazarjale alkimični princip neprestanega stvaritvenega kroženja (circumabulantio). Gre skratka za večplastno, aluzivno in simbolično likovno pripoved, ustvarjeno v značilnem slogu Tatjane Mijatović, ki pa ga zmeraj znova nekoliko spreminja, nadgrajuje in dopolnjuje, saj dejansko vse teče, še posebej s čopiča", je še dejal Mario Berdič.
Takoj po otvoritvi razstave je v sosednji veliki dvorani Doma kulture potekala še osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Gornja Radgona. Osrednji govornik je bil priznani etnolog, ki je do sedaj izdal že več kot dva tisoč pisnih del z namenom dvigniti zavest o pomenu spoštovanja kulture in tradicije, dr. Janez Bogataj, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Čeprav je v uvodu priznal, da sta tudi kulinarika in enologija še kako pomemben del slovenske tradicije in predvsem zgodovine Gornje Radgone, je na začetku vse opomnil, da smo med redkimi državami, ki imamo državni praznik in dela prost dan posvečen kulturni, ki je bil kot osrednji kulturni praznik naroda razglašen že 1. februarja leta 1945. Slavnostni govornik dr. Janez Bogataj je tudi poudaril, da je zanj osebno kulturni praznik zelo resen - saj se zaveda pomena kulture, pa ne zgolj v ustvarjalnosti, ampak v vsakdanjem življenju, tudi v pisanju, govoru, uživanju hrane in vina in odnosu do tradicije, vse to je kultura naroda. V govoru je na zanimiv način razčlenil in pojasnil pomen besed v prvih sedmih kiticah Prešernove Zdravljice. Vsekakor je najbolj univerzalno besedilo prav v kitici, ki jo imamo tudi kot državno himno, žal pa so mnogi pozabili na njeno bistvo. Vsi bi morali prebirati in razumeti besede Zdravljice kot so: edinost, sreča sprava,...vsi, ki v srcu dobro mislimo...da bi vrnili k nam se časi sreče.
Tudi radgonski župan Stanislav Rojko je zbrane opomnil, da priznavanje pomena kulture vse prevečkrat manjka prav v lokalni politiki; s kakšno pravico presojamo druge zaradi drugačne kulture, koliko samobitnosti sploh še premoremo? Prepričan je, da bomo najbolje zavarovali našo državo prav s kulturo in ne z žičnatimi ograjami. Osrednjo prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku je glasbeno popestrila skupina Klarisa Jovanovič & Della Segodba (Luka Ropret-kitara, glas; Klarisa Jovanović-glas; Vasko Atanasovski-sopranski saksofon; Žiga Golob-kontrabas, glas; Jelena Ždrale-violina).
„Kruha strada, kdor jezika špara", so zapisali oblikovalci prireditvenega prostora ob karikaturi na odru, radgonskega kulturnega doma. In naj bo to sporočilo letošnjega „Prešernovega dneva"!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Tatjana Mijatović: Rdeči alarm!