Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne

 

Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena

Razstava Anka KrašnaMnožica ljubiteljev likovne umetnisti in sploh kulturnega ustvarjanja se je zbrala v Arnoldovem kotičku Osnovne šole Tabor I Maribor, kjer so konec tedna odprli razstavo akademske slikarke Anke Krašna. Odprtje razstave „Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena", ki predstavlja sproščene likovne zapise občutkov in razpoloženj, ki nosijo v sebi specifiko krajev, v katerih so nastali, je v kratkem kulturnem programu s svojimi pesmimi popestrila Vida Pelc, avtorica pesniške zbirke Singapur, in inštrumentalni nastop učenca 9. a-razreda šole gostiteljice, Urban Čivret. Mag. Saša Bezjak, akademska slikarka, nas je med klepetom z avtorico popeljala med slike v kraje, kjer so bile ustvarjene. V celoti prijeten in prijazen, z oblikami in podobami bogat popoldan, je bil s spoštovanjem in naklonjenostjo namenjen predvsem ženskam ob njihovem prazniku.

Avtorica razstave, akademska slikarka specialistka Anka Krašna je sicer redna profesorica za risarsko in slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. In kot je dejala njena nekdanja učenka na PeF v Mariboru in v zadnjih letih tudi prijateljica, mag. Saša Bezjak iz Gornje Radgone, si slikarka in profesorica zasluži veliko priznanje. „Ko sem svežila spomin o delu prijateljice, sem prebrala tekst dr. Marjetke Ciglenečki, ki je pred kratkim bil napisan kot priporočilo za nagrado Riharda Jakopiča. Za nagrado jo predlaga jo Društvo Likovnih umetnikov Maribor. Povzela je celoten Ankin opus. Prebrala sem tudi sveži prispevek na spletu z naslovom Pogovor s slikarko Anko Krašna", je med drugim dejala Saša Bezjak.
Anka je, poleg po Sloveniji, razstavljala v Avstriji, Angliji, Češkoslovaški, Franciji, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Turčiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Cipru... Prejela je tudi številne domače in mednarodne nagrade. V Ankinih slikah je čutiti globoko barvno senzibilnost in čustveno odzivanje na zunanje vizualne in družbene impulze. Tako površinsko bi lahko za določeno obdobje rekli, da gre za abstraktno slikarstvo, vendar to ne drži. Anka je skozi celoten opus svojega dela predstavila več ciklov in sicer cikel Ovce v osemdesetih, v devetdesetih cikel Oznanenja, kasneje Vrtovi. „V njenem slikarstvu je prisotna abstrahirana figuralika in močan kritičen odziv na aktualno dogajanje. Velikokrat uporablja skorajda shematizirano simboliko. V ciklu poimenovanem Zgodbe se loteva portretov za katere Marjetka Ciglenečki pravi, da portreti z odprtimi usti, »grozijo, režijo in bruhajo gnev...« Za to serijo slik je leta 2004 prejela Glazerjevo nagrado. Sledila je razstava v razstavišču Grad v Slovenski Bistrici z naslovom Dnevnik gospodične Blondy, leta 2012 predstavi v DLUM-u razstavo Neko sušno obdobje, kjer med drugim slikami na ogromnem platnu vidimo kačo, ki požira človeka. Leta 2015 je na Majskem salonu za stekleno skulpturo Ujeti zrak prejela nagrado Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije in pred kratkim smo videli v Majšperku, v Tovarni umetnosti razstavo Slovenski delavci danes, kjer je razstavila 336 portretov z zaporniškimi številkami na videz otopelih podobnih podob, a ko si bolje pogledal, so izražali različna čustva. Naslikani so bili z oljem na prosojni papir v velikosti 100 x 70 cm in položeni na tla. Če si želel na otvoritev si moral hoditi po teh podobah delavcev. Postavila je tudi paravan z žičnato ograjo – narisano z ogljem, za katerim je bila zelo premišljeno postavljena bogata pogostitev namenjena otvoritvi. Del instalacije je bila tudi slika Pri koritu iz leta 2007 in na steni majhna ogledala s prav tako kot na portreti označena s številkami. Mislim, da ni potrebna razlaga, da opis govori dovolj močno in razlaga umetničino kritičnost do sedanje družbe", je avtoričin delni opus predstavila mag. Saša Bezjak.
O razstavi na OŠ Tabor I v Mariboru: Ankine slikarske skice v tehniki olja na papirju so čudoviti, sproščeni barvni ter svetlobni zapisi. To niso abstrakcije. Slikarsko inspiracijo je našla v okolju, v neki tuji deželi, ko oko jasneje in prej opazi lepo in zanimivo. Tako se je veliko časa ukvarjala z zapisom zanimivega okna na sakralni zgradbi in to okno na skici deluje kot kletka za ptiče, Anka pa pove, da je ta prostor na katerem je to okno, v bistvu kletka za ljudi. Na ta način se poigrava s pomeni, z razlagami, do katerih je prišla s poglobljenim intuitivnim študijskim iskanjem, kajti slikanje ni samo gib roke, temveč je proces, ko se resnice odvijajo na več nivojih. „To je v bistvu užitek. Tudi ni natančno sledenje začetni ideji, temveč je sledenje močnemu impulzu iz okolja, ko se na njega skoncentrira, jo ta odpelje v slikarskem procesu k lastni interpretaciji, ki je enkratna in neponovljiva in velikokrat konča kot veliko delo. Včasih lahko zasledimo skoraj shematski zapis oblike hiše ali peščene ure, ki pa skriva v sebi avtoričino simboliko. Za gledalca je pomembno, da gleda sliko sproščeno, neobremenjeno s pričakovanji in da se ne ukvarja s tem, kar je umetnica želela povedati, temveč se prepusti barvam, svetlobi, asociacijam in svoji razlagi ter doživljanju. Anka Krašna je odlična slikarka in kot njena učenka trdim, da bo v prihodnosti deležna veliko pozornosti, ker enostavno ne mora biti spregledana", je dodala Bezjakova.

Foto: Jakob Vogrinec

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne