Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne

 

Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena

Razstava Anka KrašnaMnožica ljubiteljev likovne umetnisti in sploh kulturnega ustvarjanja se je zbrala v Arnoldovem kotičku Osnovne šole Tabor I Maribor, kjer so konec tedna odprli razstavo akademske slikarke Anke Krašna. Odprtje razstave „Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena", ki predstavlja sproščene likovne zapise občutkov in razpoloženj, ki nosijo v sebi specifiko krajev, v katerih so nastali, je v kratkem kulturnem programu s svojimi pesmimi popestrila Vida Pelc, avtorica pesniške zbirke Singapur, in inštrumentalni nastop učenca 9. a-razreda šole gostiteljice, Urban Čivret. Mag. Saša Bezjak, akademska slikarka, nas je med klepetom z avtorico popeljala med slike v kraje, kjer so bile ustvarjene. V celoti prijeten in prijazen, z oblikami in podobami bogat popoldan, je bil s spoštovanjem in naklonjenostjo namenjen predvsem ženskam ob njihovem prazniku.

Avtorica razstave, akademska slikarka specialistka Anka Krašna je sicer redna profesorica za risarsko in slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. In kot je dejala njena nekdanja učenka na PeF v Mariboru in v zadnjih letih tudi prijateljica, mag. Saša Bezjak iz Gornje Radgone, si slikarka in profesorica zasluži veliko priznanje. „Ko sem svežila spomin o delu prijateljice, sem prebrala tekst dr. Marjetke Ciglenečki, ki je pred kratkim bil napisan kot priporočilo za nagrado Riharda Jakopiča. Za nagrado jo predlaga jo Društvo Likovnih umetnikov Maribor. Povzela je celoten Ankin opus. Prebrala sem tudi sveži prispevek na spletu z naslovom Pogovor s slikarko Anko Krašna", je med drugim dejala Saša Bezjak.
Anka je, poleg po Sloveniji, razstavljala v Avstriji, Angliji, Češkoslovaški, Franciji, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Turčiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Cipru... Prejela je tudi številne domače in mednarodne nagrade. V Ankinih slikah je čutiti globoko barvno senzibilnost in čustveno odzivanje na zunanje vizualne in družbene impulze. Tako površinsko bi lahko za določeno obdobje rekli, da gre za abstraktno slikarstvo, vendar to ne drži. Anka je skozi celoten opus svojega dela predstavila več ciklov in sicer cikel Ovce v osemdesetih, v devetdesetih cikel Oznanenja, kasneje Vrtovi. „V njenem slikarstvu je prisotna abstrahirana figuralika in močan kritičen odziv na aktualno dogajanje. Velikokrat uporablja skorajda shematizirano simboliko. V ciklu poimenovanem Zgodbe se loteva portretov za katere Marjetka Ciglenečki pravi, da portreti z odprtimi usti, »grozijo, režijo in bruhajo gnev...« Za to serijo slik je leta 2004 prejela Glazerjevo nagrado. Sledila je razstava v razstavišču Grad v Slovenski Bistrici z naslovom Dnevnik gospodične Blondy, leta 2012 predstavi v DLUM-u razstavo Neko sušno obdobje, kjer med drugim slikami na ogromnem platnu vidimo kačo, ki požira človeka. Leta 2015 je na Majskem salonu za stekleno skulpturo Ujeti zrak prejela nagrado Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije in pred kratkim smo videli v Majšperku, v Tovarni umetnosti razstavo Slovenski delavci danes, kjer je razstavila 336 portretov z zaporniškimi številkami na videz otopelih podobnih podob, a ko si bolje pogledal, so izražali različna čustva. Naslikani so bili z oljem na prosojni papir v velikosti 100 x 70 cm in položeni na tla. Če si želel na otvoritev si moral hoditi po teh podobah delavcev. Postavila je tudi paravan z žičnato ograjo – narisano z ogljem, za katerim je bila zelo premišljeno postavljena bogata pogostitev namenjena otvoritvi. Del instalacije je bila tudi slika Pri koritu iz leta 2007 in na steni majhna ogledala s prav tako kot na portreti označena s številkami. Mislim, da ni potrebna razlaga, da opis govori dovolj močno in razlaga umetničino kritičnost do sedanje družbe", je avtoričin delni opus predstavila mag. Saša Bezjak.
O razstavi na OŠ Tabor I v Mariboru: Ankine slikarske skice v tehniki olja na papirju so čudoviti, sproščeni barvni ter svetlobni zapisi. To niso abstrakcije. Slikarsko inspiracijo je našla v okolju, v neki tuji deželi, ko oko jasneje in prej opazi lepo in zanimivo. Tako se je veliko časa ukvarjala z zapisom zanimivega okna na sakralni zgradbi in to okno na skici deluje kot kletka za ptiče, Anka pa pove, da je ta prostor na katerem je to okno, v bistvu kletka za ljudi. Na ta način se poigrava s pomeni, z razlagami, do katerih je prišla s poglobljenim intuitivnim študijskim iskanjem, kajti slikanje ni samo gib roke, temveč je proces, ko se resnice odvijajo na več nivojih. „To je v bistvu užitek. Tudi ni natančno sledenje začetni ideji, temveč je sledenje močnemu impulzu iz okolja, ko se na njega skoncentrira, jo ta odpelje v slikarskem procesu k lastni interpretaciji, ki je enkratna in neponovljiva in velikokrat konča kot veliko delo. Včasih lahko zasledimo skoraj shematski zapis oblike hiše ali peščene ure, ki pa skriva v sebi avtoričino simboliko. Za gledalca je pomembno, da gleda sliko sproščeno, neobremenjeno s pričakovanji in da se ne ukvarja s tem, kar je umetnica želela povedati, temveč se prepusti barvam, svetlobi, asociacijam in svoji razlagi ter doživljanju. Anka Krašna je odlična slikarka in kot njena učenka trdim, da bo v prihodnosti deležna veliko pozornosti, ker enostavno ne mora biti spregledana", je dodala Bezjakova.

Foto: Jakob Vogrinec

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne