Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne

 

Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena

Razstava Anka KrašnaMnožica ljubiteljev likovne umetnisti in sploh kulturnega ustvarjanja se je zbrala v Arnoldovem kotičku Osnovne šole Tabor I Maribor, kjer so konec tedna odprli razstavo akademske slikarke Anke Krašna. Odprtje razstave „Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena", ki predstavlja sproščene likovne zapise občutkov in razpoloženj, ki nosijo v sebi specifiko krajev, v katerih so nastali, je v kratkem kulturnem programu s svojimi pesmimi popestrila Vida Pelc, avtorica pesniške zbirke Singapur, in inštrumentalni nastop učenca 9. a-razreda šole gostiteljice, Urban Čivret. Mag. Saša Bezjak, akademska slikarka, nas je med klepetom z avtorico popeljala med slike v kraje, kjer so bile ustvarjene. V celoti prijeten in prijazen, z oblikami in podobami bogat popoldan, je bil s spoštovanjem in naklonjenostjo namenjen predvsem ženskam ob njihovem prazniku.

Avtorica razstave, akademska slikarka specialistka Anka Krašna je sicer redna profesorica za risarsko in slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. In kot je dejala njena nekdanja učenka na PeF v Mariboru in v zadnjih letih tudi prijateljica, mag. Saša Bezjak iz Gornje Radgone, si slikarka in profesorica zasluži veliko priznanje. „Ko sem svežila spomin o delu prijateljice, sem prebrala tekst dr. Marjetke Ciglenečki, ki je pred kratkim bil napisan kot priporočilo za nagrado Riharda Jakopiča. Za nagrado jo predlaga jo Društvo Likovnih umetnikov Maribor. Povzela je celoten Ankin opus. Prebrala sem tudi sveži prispevek na spletu z naslovom Pogovor s slikarko Anko Krašna", je med drugim dejala Saša Bezjak.
Anka je, poleg po Sloveniji, razstavljala v Avstriji, Angliji, Češkoslovaški, Franciji, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Turčiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Cipru... Prejela je tudi številne domače in mednarodne nagrade. V Ankinih slikah je čutiti globoko barvno senzibilnost in čustveno odzivanje na zunanje vizualne in družbene impulze. Tako površinsko bi lahko za določeno obdobje rekli, da gre za abstraktno slikarstvo, vendar to ne drži. Anka je skozi celoten opus svojega dela predstavila več ciklov in sicer cikel Ovce v osemdesetih, v devetdesetih cikel Oznanenja, kasneje Vrtovi. „V njenem slikarstvu je prisotna abstrahirana figuralika in močan kritičen odziv na aktualno dogajanje. Velikokrat uporablja skorajda shematizirano simboliko. V ciklu poimenovanem Zgodbe se loteva portretov za katere Marjetka Ciglenečki pravi, da portreti z odprtimi usti, »grozijo, režijo in bruhajo gnev...« Za to serijo slik je leta 2004 prejela Glazerjevo nagrado. Sledila je razstava v razstavišču Grad v Slovenski Bistrici z naslovom Dnevnik gospodične Blondy, leta 2012 predstavi v DLUM-u razstavo Neko sušno obdobje, kjer med drugim slikami na ogromnem platnu vidimo kačo, ki požira človeka. Leta 2015 je na Majskem salonu za stekleno skulpturo Ujeti zrak prejela nagrado Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije in pred kratkim smo videli v Majšperku, v Tovarni umetnosti razstavo Slovenski delavci danes, kjer je razstavila 336 portretov z zaporniškimi številkami na videz otopelih podobnih podob, a ko si bolje pogledal, so izražali različna čustva. Naslikani so bili z oljem na prosojni papir v velikosti 100 x 70 cm in položeni na tla. Če si želel na otvoritev si moral hoditi po teh podobah delavcev. Postavila je tudi paravan z žičnato ograjo – narisano z ogljem, za katerim je bila zelo premišljeno postavljena bogata pogostitev namenjena otvoritvi. Del instalacije je bila tudi slika Pri koritu iz leta 2007 in na steni majhna ogledala s prav tako kot na portreti označena s številkami. Mislim, da ni potrebna razlaga, da opis govori dovolj močno in razlaga umetničino kritičnost do sedanje družbe", je avtoričin delni opus predstavila mag. Saša Bezjak.
O razstavi na OŠ Tabor I v Mariboru: Ankine slikarske skice v tehniki olja na papirju so čudoviti, sproščeni barvni ter svetlobni zapisi. To niso abstrakcije. Slikarsko inspiracijo je našla v okolju, v neki tuji deželi, ko oko jasneje in prej opazi lepo in zanimivo. Tako se je veliko časa ukvarjala z zapisom zanimivega okna na sakralni zgradbi in to okno na skici deluje kot kletka za ptiče, Anka pa pove, da je ta prostor na katerem je to okno, v bistvu kletka za ljudi. Na ta način se poigrava s pomeni, z razlagami, do katerih je prišla s poglobljenim intuitivnim študijskim iskanjem, kajti slikanje ni samo gib roke, temveč je proces, ko se resnice odvijajo na več nivojih. „To je v bistvu užitek. Tudi ni natančno sledenje začetni ideji, temveč je sledenje močnemu impulzu iz okolja, ko se na njega skoncentrira, jo ta odpelje v slikarskem procesu k lastni interpretaciji, ki je enkratna in neponovljiva in velikokrat konča kot veliko delo. Včasih lahko zasledimo skoraj shematski zapis oblike hiše ali peščene ure, ki pa skriva v sebi avtoričino simboliko. Za gledalca je pomembno, da gleda sliko sproščeno, neobremenjeno s pričakovanji in da se ne ukvarja s tem, kar je umetnica želela povedati, temveč se prepusti barvam, svetlobi, asociacijam in svoji razlagi ter doživljanju. Anka Krašna je odlična slikarka in kot njena učenka trdim, da bo v prihodnosti deležna veliko pozornosti, ker enostavno ne mora biti spregledana", je dodala Bezjakova.

Foto: Jakob Vogrinec

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne