Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne

 

Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena

Razstava Anka KrašnaMnožica ljubiteljev likovne umetnisti in sploh kulturnega ustvarjanja se je zbrala v Arnoldovem kotičku Osnovne šole Tabor I Maribor, kjer so konec tedna odprli razstavo akademske slikarke Anke Krašna. Odprtje razstave „Ustvarjalne postaje od Strumice do Ehingena", ki predstavlja sproščene likovne zapise občutkov in razpoloženj, ki nosijo v sebi specifiko krajev, v katerih so nastali, je v kratkem kulturnem programu s svojimi pesmimi popestrila Vida Pelc, avtorica pesniške zbirke Singapur, in inštrumentalni nastop učenca 9. a-razreda šole gostiteljice, Urban Čivret. Mag. Saša Bezjak, akademska slikarka, nas je med klepetom z avtorico popeljala med slike v kraje, kjer so bile ustvarjene. V celoti prijeten in prijazen, z oblikami in podobami bogat popoldan, je bil s spoštovanjem in naklonjenostjo namenjen predvsem ženskam ob njihovem prazniku.

Avtorica razstave, akademska slikarka specialistka Anka Krašna je sicer redna profesorica za risarsko in slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. In kot je dejala njena nekdanja učenka na PeF v Mariboru in v zadnjih letih tudi prijateljica, mag. Saša Bezjak iz Gornje Radgone, si slikarka in profesorica zasluži veliko priznanje. „Ko sem svežila spomin o delu prijateljice, sem prebrala tekst dr. Marjetke Ciglenečki, ki je pred kratkim bil napisan kot priporočilo za nagrado Riharda Jakopiča. Za nagrado jo predlaga jo Društvo Likovnih umetnikov Maribor. Povzela je celoten Ankin opus. Prebrala sem tudi sveži prispevek na spletu z naslovom Pogovor s slikarko Anko Krašna", je med drugim dejala Saša Bezjak.
Anka je, poleg po Sloveniji, razstavljala v Avstriji, Angliji, Češkoslovaški, Franciji, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Turčiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Cipru... Prejela je tudi številne domače in mednarodne nagrade. V Ankinih slikah je čutiti globoko barvno senzibilnost in čustveno odzivanje na zunanje vizualne in družbene impulze. Tako površinsko bi lahko za določeno obdobje rekli, da gre za abstraktno slikarstvo, vendar to ne drži. Anka je skozi celoten opus svojega dela predstavila več ciklov in sicer cikel Ovce v osemdesetih, v devetdesetih cikel Oznanenja, kasneje Vrtovi. „V njenem slikarstvu je prisotna abstrahirana figuralika in močan kritičen odziv na aktualno dogajanje. Velikokrat uporablja skorajda shematizirano simboliko. V ciklu poimenovanem Zgodbe se loteva portretov za katere Marjetka Ciglenečki pravi, da portreti z odprtimi usti, »grozijo, režijo in bruhajo gnev...« Za to serijo slik je leta 2004 prejela Glazerjevo nagrado. Sledila je razstava v razstavišču Grad v Slovenski Bistrici z naslovom Dnevnik gospodične Blondy, leta 2012 predstavi v DLUM-u razstavo Neko sušno obdobje, kjer med drugim slikami na ogromnem platnu vidimo kačo, ki požira človeka. Leta 2015 je na Majskem salonu za stekleno skulpturo Ujeti zrak prejela nagrado Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije in pred kratkim smo videli v Majšperku, v Tovarni umetnosti razstavo Slovenski delavci danes, kjer je razstavila 336 portretov z zaporniškimi številkami na videz otopelih podobnih podob, a ko si bolje pogledal, so izražali različna čustva. Naslikani so bili z oljem na prosojni papir v velikosti 100 x 70 cm in položeni na tla. Če si želel na otvoritev si moral hoditi po teh podobah delavcev. Postavila je tudi paravan z žičnato ograjo – narisano z ogljem, za katerim je bila zelo premišljeno postavljena bogata pogostitev namenjena otvoritvi. Del instalacije je bila tudi slika Pri koritu iz leta 2007 in na steni majhna ogledala s prav tako kot na portreti označena s številkami. Mislim, da ni potrebna razlaga, da opis govori dovolj močno in razlaga umetničino kritičnost do sedanje družbe", je avtoričin delni opus predstavila mag. Saša Bezjak.
O razstavi na OŠ Tabor I v Mariboru: Ankine slikarske skice v tehniki olja na papirju so čudoviti, sproščeni barvni ter svetlobni zapisi. To niso abstrakcije. Slikarsko inspiracijo je našla v okolju, v neki tuji deželi, ko oko jasneje in prej opazi lepo in zanimivo. Tako se je veliko časa ukvarjala z zapisom zanimivega okna na sakralni zgradbi in to okno na skici deluje kot kletka za ptiče, Anka pa pove, da je ta prostor na katerem je to okno, v bistvu kletka za ljudi. Na ta način se poigrava s pomeni, z razlagami, do katerih je prišla s poglobljenim intuitivnim študijskim iskanjem, kajti slikanje ni samo gib roke, temveč je proces, ko se resnice odvijajo na več nivojih. „To je v bistvu užitek. Tudi ni natančno sledenje začetni ideji, temveč je sledenje močnemu impulzu iz okolja, ko se na njega skoncentrira, jo ta odpelje v slikarskem procesu k lastni interpretaciji, ki je enkratna in neponovljiva in velikokrat konča kot veliko delo. Včasih lahko zasledimo skoraj shematski zapis oblike hiše ali peščene ure, ki pa skriva v sebi avtoričino simboliko. Za gledalca je pomembno, da gleda sliko sproščeno, neobremenjeno s pričakovanji in da se ne ukvarja s tem, kar je umetnica želela povedati, temveč se prepusti barvam, svetlobi, asociacijam in svoji razlagi ter doživljanju. Anka Krašna je odlična slikarka in kot njena učenka trdim, da bo v prihodnosti deležna veliko pozornosti, ker enostavno ne mora biti spregledana", je dodala Bezjakova.

Foto: Jakob Vogrinec

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprli razstavo akademske slikarke specialistke Anke Krašne