Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pavline krajine v Gornji Radgoni

 

Od Prekmurja in Štajerske do Gorenjske in Primorske

Razstava Pavla KrajncŠtevilni ljubitelji likovne umetnosti so se zbrali v galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo slikarskih del domače likovnice Pavle Krajnc, ki se tokrat predstavlja s samimi krajinami – slikami, ki so nastali na različnih območjih Slovenije, od Prekmurja in Štajerske, do Gorenjske in Primorske. Poleg same avtorice, ki je pozdravila prisotne, je nekaj besed spregovorila tudi predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Marija Šturm Dolinšek, za glasbene vložke pa je poskrbela odlična violinistka Mirjam Mah. Avtorico razstave, ki bo na ogled do 10. aprila, Pavlo Krajnc je predstavila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatovič, samo razstavo pa je predstavila akademska slikarka, mag. Saša Bezjak.

„Človek mora imeti v vsakem življenjskem obdobju cilje in ideale, pa čeprav se zdijo tako nedosegljivi, kot zvezde, mora se orientirati po njih in strmeti k temu, da jih doseže! To je moto, ki žene Pavlo Krajnc, umetnico katera je z dušo in srcem pri likovnem ustvarjanju. Pavla je slikarka, ki sodi v veteranske vrste likovnikov našega društva in uresničuje cilje in ideale, ki si jih je zadala v svojem tretjem življenjskem obdobju. Narava v vseh njenih barvah in lepotah je tista, ki jo tudi kot likovnico nagovarja. Največkrat upodablja v svojih slikah realistično krajino. Med likovniki našega društva jih je le nekaj, ki slikajo v realizmu, kar je za ljubiteljska društva prej izjema, kot pravilo. Zato Pavline slike toliko bolj cenimo, pa tudi zato, ker so tople in nam božajo dušo... predvsem tiste, kjer dodaja rumeno barvo, barvo, ki jo ima najraje", je med drugim dejala Mijatovičeva, ki je slikarki čestitala za lepo razstavo.
Avtorica Pavla Krajnc, ki je tokratno razstavo poimenovala „Podobe slovenske krajine", saj jo krajine v slikarstvu najbolj navdihujejo, je rojena v Vodicah na Gorenjskem. Po poklicu je magistra kmetijskih znanosti. Ker je med študijem spoznala svojega Milka Krajnca, se je preselila iz Gorenjske na Štajersko. Zaposlena je bila v Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni, kasneje pa v Leku v Lipovcih, kjer se je njeno delovno poslanstvo tudi zaključilo. Danes živi v Bučkovcih pri Mali Nedelji, kjer z možem Milkom skrbita za manjše posestvo. Sama pravi, da za ustvarjanje potrebuje živ model, torej naravo in v okolju, kjer živi je njena potreba po tem, nedvomno izpolnjena. Pavla se je v času svojega likovnega angažmaja predstavila javnosti s samostojnimi in skupinskimi razstavami. Med drugim je svoja dela predstavila tudi v galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru, v DOSOR-u v Radencih, na Jarenini, v Bio termah Mala Nedelja, v Monoštru na Madžarskem, v Leku v Ljubljani in drugje. Rada se udeleži likovnih srečanj domačega društva in sodeluje na vseh društvenih razstavah. Je pa tudi sooblikovalka drugih likovnih zgodb, ob tem je aktivna tudi v Društvu upokojencev Gornja Radgona.
„Pavla Krajnc, ki je prišla v naše kraje iz prelepe Gorenjske, je zanimivo, na začetku, v mladosti bila vpisana na študij arhitekture, a splet naključij je nanesel tako, da je pristala v agronomiji, ki je zaznamovala njeno življenje. Že v tej postavitvi, kjer sta skupaj postavljeni dve na različen način narejeni sliki začutimo delček celotnega njenega opusa. Njen slikarski zapis izvira iz vidnega, vendar ni samo vidno, ampak je likovna nadgradnja tega. Predvsem začetniški slikarji se oklepajo vidnega tako zelo, da pozabijo na celoto slike, na kompozicijo, enostavno na to, da slika diha. Pavla je slikarka z dolgo kilometrino. Likovno igranje in užitek sta ji znana. Vodi jo zunanji impulz, ki ga skozi svoj vizualni uvid predela v dušno, lepo, zanimivo sliko. V sliki lahko začutimo občutek , ki ga je doživela v naravi", je Pavlina dela ocenila mag. Saša Bezjak.
Pavla je med drugim izpopolnjevanjem štiri leta obiskovala likovne delavnice akademskega slikarja Mirka Rainerja iz Murske Sobote, ki kot sama pravi, ji je dal osnove likovnega jezika kot so kompozicija, zlati rez in seveda na začetku študijsko risanje. Naučil jo je toliko, da je dobila slikarsko samozavest. „Na Pavlinih slikah vidimo v glavnem kot motiv krajino in le na eni je panonska hiša s Filovcev. V glavnem je zabeležila motive iz rodne Gorenjske, potem Štajerske, Prekmurja in tudi Primorske. Zelo pomemben podatek in zgled slikarjem začetnikom je lahko, da niti ena slika ni nastala po fotografiji. Vse so bile narejene v naravi. Vse slike so v tehniki olja na platnu in morda za koga nepomembno, zame ne – Pavla ima izjemen občutek za izbiro okvirja k sliki", je dejala mag. Bezjakova, ki je dodala, da so slike z razstave nastale v zadnjih sedmih letih, in nadaljevala: „Ko se ozremo po razstavi ugotovimo in umetnica tudi sama pove, da je njena barva rumena. Ima izreden občutek za barvo in teksturo. Nekatere izmed slik so narejene s slikarsko lopatico. Ima tudi izreden občutek kako poudariti, da tisto kar želi pride najbolj do izraza in seveda uporabiti globinske ključe. Slika se po planih lepo giblje nazaj v globino in v zadnjih letih je njen izraz postal še svobodnejši, poteze modernejše, postavljene z znanjem in slikarsko intuicijo".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Pavline krajine v Gornji Radgoni