Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pavline krajine v Gornji Radgoni

 

Od Prekmurja in Štajerske do Gorenjske in Primorske

Razstava Pavla KrajncŠtevilni ljubitelji likovne umetnosti so se zbrali v galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo slikarskih del domače likovnice Pavle Krajnc, ki se tokrat predstavlja s samimi krajinami – slikami, ki so nastali na različnih območjih Slovenije, od Prekmurja in Štajerske, do Gorenjske in Primorske. Poleg same avtorice, ki je pozdravila prisotne, je nekaj besed spregovorila tudi predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Marija Šturm Dolinšek, za glasbene vložke pa je poskrbela odlična violinistka Mirjam Mah. Avtorico razstave, ki bo na ogled do 10. aprila, Pavlo Krajnc je predstavila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatovič, samo razstavo pa je predstavila akademska slikarka, mag. Saša Bezjak.

„Človek mora imeti v vsakem življenjskem obdobju cilje in ideale, pa čeprav se zdijo tako nedosegljivi, kot zvezde, mora se orientirati po njih in strmeti k temu, da jih doseže! To je moto, ki žene Pavlo Krajnc, umetnico katera je z dušo in srcem pri likovnem ustvarjanju. Pavla je slikarka, ki sodi v veteranske vrste likovnikov našega društva in uresničuje cilje in ideale, ki si jih je zadala v svojem tretjem življenjskem obdobju. Narava v vseh njenih barvah in lepotah je tista, ki jo tudi kot likovnico nagovarja. Največkrat upodablja v svojih slikah realistično krajino. Med likovniki našega društva jih je le nekaj, ki slikajo v realizmu, kar je za ljubiteljska društva prej izjema, kot pravilo. Zato Pavline slike toliko bolj cenimo, pa tudi zato, ker so tople in nam božajo dušo... predvsem tiste, kjer dodaja rumeno barvo, barvo, ki jo ima najraje", je med drugim dejala Mijatovičeva, ki je slikarki čestitala za lepo razstavo.
Avtorica Pavla Krajnc, ki je tokratno razstavo poimenovala „Podobe slovenske krajine", saj jo krajine v slikarstvu najbolj navdihujejo, je rojena v Vodicah na Gorenjskem. Po poklicu je magistra kmetijskih znanosti. Ker je med študijem spoznala svojega Milka Krajnca, se je preselila iz Gorenjske na Štajersko. Zaposlena je bila v Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni, kasneje pa v Leku v Lipovcih, kjer se je njeno delovno poslanstvo tudi zaključilo. Danes živi v Bučkovcih pri Mali Nedelji, kjer z možem Milkom skrbita za manjše posestvo. Sama pravi, da za ustvarjanje potrebuje živ model, torej naravo in v okolju, kjer živi je njena potreba po tem, nedvomno izpolnjena. Pavla se je v času svojega likovnega angažmaja predstavila javnosti s samostojnimi in skupinskimi razstavami. Med drugim je svoja dela predstavila tudi v galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru, v DOSOR-u v Radencih, na Jarenini, v Bio termah Mala Nedelja, v Monoštru na Madžarskem, v Leku v Ljubljani in drugje. Rada se udeleži likovnih srečanj domačega društva in sodeluje na vseh društvenih razstavah. Je pa tudi sooblikovalka drugih likovnih zgodb, ob tem je aktivna tudi v Društvu upokojencev Gornja Radgona.
„Pavla Krajnc, ki je prišla v naše kraje iz prelepe Gorenjske, je zanimivo, na začetku, v mladosti bila vpisana na študij arhitekture, a splet naključij je nanesel tako, da je pristala v agronomiji, ki je zaznamovala njeno življenje. Že v tej postavitvi, kjer sta skupaj postavljeni dve na različen način narejeni sliki začutimo delček celotnega njenega opusa. Njen slikarski zapis izvira iz vidnega, vendar ni samo vidno, ampak je likovna nadgradnja tega. Predvsem začetniški slikarji se oklepajo vidnega tako zelo, da pozabijo na celoto slike, na kompozicijo, enostavno na to, da slika diha. Pavla je slikarka z dolgo kilometrino. Likovno igranje in užitek sta ji znana. Vodi jo zunanji impulz, ki ga skozi svoj vizualni uvid predela v dušno, lepo, zanimivo sliko. V sliki lahko začutimo občutek , ki ga je doživela v naravi", je Pavlina dela ocenila mag. Saša Bezjak.
Pavla je med drugim izpopolnjevanjem štiri leta obiskovala likovne delavnice akademskega slikarja Mirka Rainerja iz Murske Sobote, ki kot sama pravi, ji je dal osnove likovnega jezika kot so kompozicija, zlati rez in seveda na začetku študijsko risanje. Naučil jo je toliko, da je dobila slikarsko samozavest. „Na Pavlinih slikah vidimo v glavnem kot motiv krajino in le na eni je panonska hiša s Filovcev. V glavnem je zabeležila motive iz rodne Gorenjske, potem Štajerske, Prekmurja in tudi Primorske. Zelo pomemben podatek in zgled slikarjem začetnikom je lahko, da niti ena slika ni nastala po fotografiji. Vse so bile narejene v naravi. Vse slike so v tehniki olja na platnu in morda za koga nepomembno, zame ne – Pavla ima izjemen občutek za izbiro okvirja k sliki", je dejala mag. Bezjakova, ki je dodala, da so slike z razstave nastale v zadnjih sedmih letih, in nadaljevala: „Ko se ozremo po razstavi ugotovimo in umetnica tudi sama pove, da je njena barva rumena. Ima izreden občutek za barvo in teksturo. Nekatere izmed slik so narejene s slikarsko lopatico. Ima tudi izreden občutek kako poudariti, da tisto kar želi pride najbolj do izraza in seveda uporabiti globinske ključe. Slika se po planih lepo giblje nazaj v globino in v zadnjih letih je njen izraz postal še svobodnejši, poteze modernejše, postavljene z znanjem in slikarsko intuicijo".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Pavline krajine v Gornji Radgoni