Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pavline krajine v Gornji Radgoni

 

Od Prekmurja in Štajerske do Gorenjske in Primorske

Razstava Pavla KrajncŠtevilni ljubitelji likovne umetnosti so se zbrali v galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo slikarskih del domače likovnice Pavle Krajnc, ki se tokrat predstavlja s samimi krajinami – slikami, ki so nastali na različnih območjih Slovenije, od Prekmurja in Štajerske, do Gorenjske in Primorske. Poleg same avtorice, ki je pozdravila prisotne, je nekaj besed spregovorila tudi predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Marija Šturm Dolinšek, za glasbene vložke pa je poskrbela odlična violinistka Mirjam Mah. Avtorico razstave, ki bo na ogled do 10. aprila, Pavlo Krajnc je predstavila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatovič, samo razstavo pa je predstavila akademska slikarka, mag. Saša Bezjak.

„Človek mora imeti v vsakem življenjskem obdobju cilje in ideale, pa čeprav se zdijo tako nedosegljivi, kot zvezde, mora se orientirati po njih in strmeti k temu, da jih doseže! To je moto, ki žene Pavlo Krajnc, umetnico katera je z dušo in srcem pri likovnem ustvarjanju. Pavla je slikarka, ki sodi v veteranske vrste likovnikov našega društva in uresničuje cilje in ideale, ki si jih je zadala v svojem tretjem življenjskem obdobju. Narava v vseh njenih barvah in lepotah je tista, ki jo tudi kot likovnico nagovarja. Največkrat upodablja v svojih slikah realistično krajino. Med likovniki našega društva jih je le nekaj, ki slikajo v realizmu, kar je za ljubiteljska društva prej izjema, kot pravilo. Zato Pavline slike toliko bolj cenimo, pa tudi zato, ker so tople in nam božajo dušo... predvsem tiste, kjer dodaja rumeno barvo, barvo, ki jo ima najraje", je med drugim dejala Mijatovičeva, ki je slikarki čestitala za lepo razstavo.
Avtorica Pavla Krajnc, ki je tokratno razstavo poimenovala „Podobe slovenske krajine", saj jo krajine v slikarstvu najbolj navdihujejo, je rojena v Vodicah na Gorenjskem. Po poklicu je magistra kmetijskih znanosti. Ker je med študijem spoznala svojega Milka Krajnca, se je preselila iz Gorenjske na Štajersko. Zaposlena je bila v Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni, kasneje pa v Leku v Lipovcih, kjer se je njeno delovno poslanstvo tudi zaključilo. Danes živi v Bučkovcih pri Mali Nedelji, kjer z možem Milkom skrbita za manjše posestvo. Sama pravi, da za ustvarjanje potrebuje živ model, torej naravo in v okolju, kjer živi je njena potreba po tem, nedvomno izpolnjena. Pavla se je v času svojega likovnega angažmaja predstavila javnosti s samostojnimi in skupinskimi razstavami. Med drugim je svoja dela predstavila tudi v galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru, v DOSOR-u v Radencih, na Jarenini, v Bio termah Mala Nedelja, v Monoštru na Madžarskem, v Leku v Ljubljani in drugje. Rada se udeleži likovnih srečanj domačega društva in sodeluje na vseh društvenih razstavah. Je pa tudi sooblikovalka drugih likovnih zgodb, ob tem je aktivna tudi v Društvu upokojencev Gornja Radgona.
„Pavla Krajnc, ki je prišla v naše kraje iz prelepe Gorenjske, je zanimivo, na začetku, v mladosti bila vpisana na študij arhitekture, a splet naključij je nanesel tako, da je pristala v agronomiji, ki je zaznamovala njeno življenje. Že v tej postavitvi, kjer sta skupaj postavljeni dve na različen način narejeni sliki začutimo delček celotnega njenega opusa. Njen slikarski zapis izvira iz vidnega, vendar ni samo vidno, ampak je likovna nadgradnja tega. Predvsem začetniški slikarji se oklepajo vidnega tako zelo, da pozabijo na celoto slike, na kompozicijo, enostavno na to, da slika diha. Pavla je slikarka z dolgo kilometrino. Likovno igranje in užitek sta ji znana. Vodi jo zunanji impulz, ki ga skozi svoj vizualni uvid predela v dušno, lepo, zanimivo sliko. V sliki lahko začutimo občutek , ki ga je doživela v naravi", je Pavlina dela ocenila mag. Saša Bezjak.
Pavla je med drugim izpopolnjevanjem štiri leta obiskovala likovne delavnice akademskega slikarja Mirka Rainerja iz Murske Sobote, ki kot sama pravi, ji je dal osnove likovnega jezika kot so kompozicija, zlati rez in seveda na začetku študijsko risanje. Naučil jo je toliko, da je dobila slikarsko samozavest. „Na Pavlinih slikah vidimo v glavnem kot motiv krajino in le na eni je panonska hiša s Filovcev. V glavnem je zabeležila motive iz rodne Gorenjske, potem Štajerske, Prekmurja in tudi Primorske. Zelo pomemben podatek in zgled slikarjem začetnikom je lahko, da niti ena slika ni nastala po fotografiji. Vse so bile narejene v naravi. Vse slike so v tehniki olja na platnu in morda za koga nepomembno, zame ne – Pavla ima izjemen občutek za izbiro okvirja k sliki", je dejala mag. Bezjakova, ki je dodala, da so slike z razstave nastale v zadnjih sedmih letih, in nadaljevala: „Ko se ozremo po razstavi ugotovimo in umetnica tudi sama pove, da je njena barva rumena. Ima izreden občutek za barvo in teksturo. Nekatere izmed slik so narejene s slikarsko lopatico. Ima tudi izreden občutek kako poudariti, da tisto kar želi pride najbolj do izraza in seveda uporabiti globinske ključe. Slika se po planih lepo giblje nazaj v globino in v zadnjih letih je njen izraz postal še svobodnejši, poteze modernejše, postavljene z znanjem in slikarsko intuicijo".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Pavline krajine v Gornji Radgoni