Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pavline krajine v Gornji Radgoni

 

Od Prekmurja in Štajerske do Gorenjske in Primorske

Razstava Pavla KrajncŠtevilni ljubitelji likovne umetnosti so se zbrali v galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo slikarskih del domače likovnice Pavle Krajnc, ki se tokrat predstavlja s samimi krajinami – slikami, ki so nastali na različnih območjih Slovenije, od Prekmurja in Štajerske, do Gorenjske in Primorske. Poleg same avtorice, ki je pozdravila prisotne, je nekaj besed spregovorila tudi predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Marija Šturm Dolinšek, za glasbene vložke pa je poskrbela odlična violinistka Mirjam Mah. Avtorico razstave, ki bo na ogled do 10. aprila, Pavlo Krajnc je predstavila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatovič, samo razstavo pa je predstavila akademska slikarka, mag. Saša Bezjak.

„Človek mora imeti v vsakem življenjskem obdobju cilje in ideale, pa čeprav se zdijo tako nedosegljivi, kot zvezde, mora se orientirati po njih in strmeti k temu, da jih doseže! To je moto, ki žene Pavlo Krajnc, umetnico katera je z dušo in srcem pri likovnem ustvarjanju. Pavla je slikarka, ki sodi v veteranske vrste likovnikov našega društva in uresničuje cilje in ideale, ki si jih je zadala v svojem tretjem življenjskem obdobju. Narava v vseh njenih barvah in lepotah je tista, ki jo tudi kot likovnico nagovarja. Največkrat upodablja v svojih slikah realistično krajino. Med likovniki našega društva jih je le nekaj, ki slikajo v realizmu, kar je za ljubiteljska društva prej izjema, kot pravilo. Zato Pavline slike toliko bolj cenimo, pa tudi zato, ker so tople in nam božajo dušo... predvsem tiste, kjer dodaja rumeno barvo, barvo, ki jo ima najraje", je med drugim dejala Mijatovičeva, ki je slikarki čestitala za lepo razstavo.
Avtorica Pavla Krajnc, ki je tokratno razstavo poimenovala „Podobe slovenske krajine", saj jo krajine v slikarstvu najbolj navdihujejo, je rojena v Vodicah na Gorenjskem. Po poklicu je magistra kmetijskih znanosti. Ker je med študijem spoznala svojega Milka Krajnca, se je preselila iz Gorenjske na Štajersko. Zaposlena je bila v Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni, kasneje pa v Leku v Lipovcih, kjer se je njeno delovno poslanstvo tudi zaključilo. Danes živi v Bučkovcih pri Mali Nedelji, kjer z možem Milkom skrbita za manjše posestvo. Sama pravi, da za ustvarjanje potrebuje živ model, torej naravo in v okolju, kjer živi je njena potreba po tem, nedvomno izpolnjena. Pavla se je v času svojega likovnega angažmaja predstavila javnosti s samostojnimi in skupinskimi razstavami. Med drugim je svoja dela predstavila tudi v galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru, v DOSOR-u v Radencih, na Jarenini, v Bio termah Mala Nedelja, v Monoštru na Madžarskem, v Leku v Ljubljani in drugje. Rada se udeleži likovnih srečanj domačega društva in sodeluje na vseh društvenih razstavah. Je pa tudi sooblikovalka drugih likovnih zgodb, ob tem je aktivna tudi v Društvu upokojencev Gornja Radgona.
„Pavla Krajnc, ki je prišla v naše kraje iz prelepe Gorenjske, je zanimivo, na začetku, v mladosti bila vpisana na študij arhitekture, a splet naključij je nanesel tako, da je pristala v agronomiji, ki je zaznamovala njeno življenje. Že v tej postavitvi, kjer sta skupaj postavljeni dve na različen način narejeni sliki začutimo delček celotnega njenega opusa. Njen slikarski zapis izvira iz vidnega, vendar ni samo vidno, ampak je likovna nadgradnja tega. Predvsem začetniški slikarji se oklepajo vidnega tako zelo, da pozabijo na celoto slike, na kompozicijo, enostavno na to, da slika diha. Pavla je slikarka z dolgo kilometrino. Likovno igranje in užitek sta ji znana. Vodi jo zunanji impulz, ki ga skozi svoj vizualni uvid predela v dušno, lepo, zanimivo sliko. V sliki lahko začutimo občutek , ki ga je doživela v naravi", je Pavlina dela ocenila mag. Saša Bezjak.
Pavla je med drugim izpopolnjevanjem štiri leta obiskovala likovne delavnice akademskega slikarja Mirka Rainerja iz Murske Sobote, ki kot sama pravi, ji je dal osnove likovnega jezika kot so kompozicija, zlati rez in seveda na začetku študijsko risanje. Naučil jo je toliko, da je dobila slikarsko samozavest. „Na Pavlinih slikah vidimo v glavnem kot motiv krajino in le na eni je panonska hiša s Filovcev. V glavnem je zabeležila motive iz rodne Gorenjske, potem Štajerske, Prekmurja in tudi Primorske. Zelo pomemben podatek in zgled slikarjem začetnikom je lahko, da niti ena slika ni nastala po fotografiji. Vse so bile narejene v naravi. Vse slike so v tehniki olja na platnu in morda za koga nepomembno, zame ne – Pavla ima izjemen občutek za izbiro okvirja k sliki", je dejala mag. Bezjakova, ki je dodala, da so slike z razstave nastale v zadnjih sedmih letih, in nadaljevala: „Ko se ozremo po razstavi ugotovimo in umetnica tudi sama pove, da je njena barva rumena. Ima izreden občutek za barvo in teksturo. Nekatere izmed slik so narejene s slikarsko lopatico. Ima tudi izreden občutek kako poudariti, da tisto kar želi pride najbolj do izraza in seveda uporabiti globinske ključe. Slika se po planih lepo giblje nazaj v globino in v zadnjih letih je njen izraz postal še svobodnejši, poteze modernejše, postavljene z znanjem in slikarsko intuicijo".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Pavline krajine v Gornji Radgoni