Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni

 

Na ogled je skupinska razstava fotografij članov Fotokluba Skupina 75

Fotorazstava Skupina 75V galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo fotografij članov Fotokluba Skupina 75 iz italijanske Gorice, ki je članica Fotografske zveze Slovenije. Izmed 28 članov omenjenega društva kjer prevladujejo zamejski Slovenci, se jih v Gornji Radgoni predstavlja 21. Kot je ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 5.maja 2016, povedal predsednik domačega Fotokluba Proportio divina in Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko gre za prvo tovrstno razstavo v Gornji Radgoni, saj so doslej gostili predvsem avtorje, tokrat pa prvič društvi, in to iz Italije. Poleg Borka, ki je predstavil Foto klub Skupina 75, je spregovoril tudi njegov predsednik Silvan Pittoli, ki je med drugim dejal, da so člani omenjene skupine mali posebneži, saj „fotografiramo tisto kar drugi ne".

Večina razstavljenih fotografij je v črno beli tehniki, v Gornji Radgoni pa se prvič predstavljajo: Enzo Tedeschu, Fabio Lescak, Fabiola Torroni, Igor Puhan, Marko Vogrič, Karin Vižintin, Loredana Princic, Lorella Klun, Manuel Demori, Manuel Persoglia, Mariano Du Clemente, Matej Ratko, Miran Vižintin, Mauro Paviotti, Remo Gavedale, Robert Strahonjić, Sandi Gorkič, Sergio Culot, Silvan Pittoli, Simon Zamar in Tamara Puc.
Fotoklub Skupina 75 je sicer nastal z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije, ki so v sedemdesetih letih delovali v okviru vaških prosvetnih društev v bolj ali manj organiziranih fotoodsekih. Prvi tak fotoodsek se je pojavil v Štandrežu v okviru prosvetnega društva Oton Zupančič, ko so med drugim organizirali prvi fotografski natečaj v povezavi s tradicionalnim praznikom špargljev. Za tem se je skupina fotoamaterjev, čanov prosvetnega društva Sovodnje, odločila za organizacijo prvega fotografskega ex tempore. Tudi pri društvih Jezero iz Doberdoba in Briški grič iz Števerjana se je več Članov ukvarjalo z ljubiteljsko fotografijo. Mejnik je predstavljalo leto 1973, ko je mojster fotografije Milenko Pegan na povabilo sovodenjskih ljubiteljev vodil tečaj fotografije v Sovodnjah. Predavanja so poslušali fotografi z vse Goriške, ki so se naslednje leto odločili za povezano dejavnost znotraj novega samostojnega kluba Skupina 75. Do uradne ustanovitve fotokluba je prišlo januarja 1975, vse do tedaj pa so člani delovali pod okriljem sovodenjskega prosvetnega društva.
Prvo obdobje uspešnega delovanja kluba je trajalo do leta 1980, ko je dejavnost skoraj prenehala. V tem petletju so Člani fotokluba organizirali razne tečaje, natečaje in predavanja, prirejali izlete, sodelovali na številnih razstavah ter objavljali fotografije v časnikih in revijah. S to razgibano dejavnostjo si je Skupina 75 ustvarila ime, utrdila svoje mesto v okviru zamejskega kulturnega prostora, se uveljavila v deželnem fotografskem gibanju in dosegla priznanje s strani Fotozveze Slovenije. Člani skupine so izpričali visoke organizacijske sposobnosti in potrdili svojo kakovost z dosežki na raznih razstavah. Vrhunec organizacijskih naporov so bile prav gotovo razstave črno-bele fotografije, ki so jih prirejali v Sovodnjah od leta 1974 do leta 1978. Na petih uspešnih izvedbah so sodelovali slovenski in italijanski fotografi. Ob razstavah so nastajali lični katalogi, katerih naslovno stran so oblikovali znani zamejski likovniki. Med stalnimi udeleženci in nagrajenci je bil tudi goriški mojster fotografije Giuseppe Assirelli. Poleg črno-bele fotografije so se nekateri člani posvečali tudi fotografiranju z barvmimi diapozitivi. Pohvaliti je treba sodelovanje z revijo Dan, ki je pomagala pri izvedbi natečaja Dia Primorska 76 in je večkrat objavila dela članov skupine. Fotoklub Skupina 75 je v tern času skrbel tudi za kakovostno rast svojih članov. Pri tern ima največ zaslug že prej omenjeni mojster fotografije Milenko Pegan, ki je seznanjal člane s sodobnimi fotografskimi tokovi, predvsem tistimi iz vzhodnih držav.
Doseženo kakovost članov skupine je potrdil Kabinet slovenske fotografije, ki je leta 1980 med devetdeset povojnih slo-venskih fotografov, ki so zaznamovali zadnjih petintrideset let slovenske fotografije, vključil tudi Viljema Zavadlava in Joska Prinčiča. Ta člana sta pripravila tudi samostojno razstavo Kamen na kamnu, ki je gostovala v Gorici, Celovcu, Kanalu in Foljanu. Razen njiju pa je še vrsta drugih članov, ki so se uspešno uveljavili v najrazličnejših oblikah. Objavljali so v številnih časnikih in revijah, sodelovali na razstavah, se udeleževali raznih manifestacij, dokumentirali dogodke, objavljali potopise ali fotoreportaže, oblikovali platnice knjig in koledarje za podjetja ter pisali članke in recenzije razstav. Skupinsko so se udeleževali fotografskih izletov, pravih "work shopov" v naravi, si ogledali pomembnejše razstave, kot je npr. bienale v Benetkah, itd. Fotografiranje v tern času ni bilo samo osebno bogatenje, ampak je bilo tudi sredstvo kulturnega sodelovanja. Predstavljalo je novost v zamejskem prostoru in uveljavitev ljubiteljske dejavnosti na zahtevnejšem umetniškem nivoju. Predvsem po zaslugi Zdenka Vogriča je izšlo pet številk klubskega glasila, ki je tako člane kot nečlane informiralo o fotografski dejavnosti Skupine 75. Proti koncu sedemdesetih let je dejavnost kluba skoraj povsem zamrla, vendar so se medtem izoblikovali uspešni fotografi, ki so naprej gojili ljubezen do fotografske ustvarjalnosti na zasebni ravni. Nekateri od teh so organizirali nove fotografske skupine v lastnih vaseh in proti koncu osemdesetih let skupaj z mlajšimi ponovno oživili klubsko dejavnost.
Tako se je okoli leta 1990 nadaljevala živahna dejavnost Skupine 75. Pri tern ima veliko zaslug mojster fotografije dr. Rafael Podobnik, ki je člane uvedel v skrivnosti barvne fotografije. Klub je ponovno oživel tudi na organizacijski ravni in sicer z delom na terenu, klubskimi večeri ter sodelovanjem na raznih razstavah v krajevnem, slovenskem in vsedržavnem merilu. Nekateri člani pošiljajo svoje povečave širom Evrope in so deležni laskavih priznanj. Posebej je treba omeniti Flavia Mosettija in Valterja Nanuta, ki sta se uveljavila tudi na mednarodnem prizorišču in sta leta 1999 prejela naziv mojstra slovenske fotografije. Poleg teh dveh so imeli samostojne razstave Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič in Vilko Fajt. Najpomembnejše sedanje delovanje kluba je prav gotovo uspešna organizacija vsakoletnih klubskih razstav, na katerih lahko svoje eksponate predstavlja okrog petnajst članov. Poleg tega so vzpostavljeni tesni stiki s številnimi slovenskimi in italijanskimi fotografskimi društvi, med katerimi je treba omeniti novogoriški fotoklub in posoški fotografski krožek CIFI.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni