Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni

 

Na ogled je skupinska razstava fotografij članov Fotokluba Skupina 75

Fotorazstava Skupina 75V galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo fotografij članov Fotokluba Skupina 75 iz italijanske Gorice, ki je članica Fotografske zveze Slovenije. Izmed 28 članov omenjenega društva kjer prevladujejo zamejski Slovenci, se jih v Gornji Radgoni predstavlja 21. Kot je ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 5.maja 2016, povedal predsednik domačega Fotokluba Proportio divina in Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko gre za prvo tovrstno razstavo v Gornji Radgoni, saj so doslej gostili predvsem avtorje, tokrat pa prvič društvi, in to iz Italije. Poleg Borka, ki je predstavil Foto klub Skupina 75, je spregovoril tudi njegov predsednik Silvan Pittoli, ki je med drugim dejal, da so člani omenjene skupine mali posebneži, saj „fotografiramo tisto kar drugi ne".

Večina razstavljenih fotografij je v črno beli tehniki, v Gornji Radgoni pa se prvič predstavljajo: Enzo Tedeschu, Fabio Lescak, Fabiola Torroni, Igor Puhan, Marko Vogrič, Karin Vižintin, Loredana Princic, Lorella Klun, Manuel Demori, Manuel Persoglia, Mariano Du Clemente, Matej Ratko, Miran Vižintin, Mauro Paviotti, Remo Gavedale, Robert Strahonjić, Sandi Gorkič, Sergio Culot, Silvan Pittoli, Simon Zamar in Tamara Puc.
Fotoklub Skupina 75 je sicer nastal z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije, ki so v sedemdesetih letih delovali v okviru vaških prosvetnih društev v bolj ali manj organiziranih fotoodsekih. Prvi tak fotoodsek se je pojavil v Štandrežu v okviru prosvetnega društva Oton Zupančič, ko so med drugim organizirali prvi fotografski natečaj v povezavi s tradicionalnim praznikom špargljev. Za tem se je skupina fotoamaterjev, čanov prosvetnega društva Sovodnje, odločila za organizacijo prvega fotografskega ex tempore. Tudi pri društvih Jezero iz Doberdoba in Briški grič iz Števerjana se je več Članov ukvarjalo z ljubiteljsko fotografijo. Mejnik je predstavljalo leto 1973, ko je mojster fotografije Milenko Pegan na povabilo sovodenjskih ljubiteljev vodil tečaj fotografije v Sovodnjah. Predavanja so poslušali fotografi z vse Goriške, ki so se naslednje leto odločili za povezano dejavnost znotraj novega samostojnega kluba Skupina 75. Do uradne ustanovitve fotokluba je prišlo januarja 1975, vse do tedaj pa so člani delovali pod okriljem sovodenjskega prosvetnega društva.
Prvo obdobje uspešnega delovanja kluba je trajalo do leta 1980, ko je dejavnost skoraj prenehala. V tem petletju so Člani fotokluba organizirali razne tečaje, natečaje in predavanja, prirejali izlete, sodelovali na številnih razstavah ter objavljali fotografije v časnikih in revijah. S to razgibano dejavnostjo si je Skupina 75 ustvarila ime, utrdila svoje mesto v okviru zamejskega kulturnega prostora, se uveljavila v deželnem fotografskem gibanju in dosegla priznanje s strani Fotozveze Slovenije. Člani skupine so izpričali visoke organizacijske sposobnosti in potrdili svojo kakovost z dosežki na raznih razstavah. Vrhunec organizacijskih naporov so bile prav gotovo razstave črno-bele fotografije, ki so jih prirejali v Sovodnjah od leta 1974 do leta 1978. Na petih uspešnih izvedbah so sodelovali slovenski in italijanski fotografi. Ob razstavah so nastajali lični katalogi, katerih naslovno stran so oblikovali znani zamejski likovniki. Med stalnimi udeleženci in nagrajenci je bil tudi goriški mojster fotografije Giuseppe Assirelli. Poleg črno-bele fotografije so se nekateri člani posvečali tudi fotografiranju z barvmimi diapozitivi. Pohvaliti je treba sodelovanje z revijo Dan, ki je pomagala pri izvedbi natečaja Dia Primorska 76 in je večkrat objavila dela članov skupine. Fotoklub Skupina 75 je v tern času skrbel tudi za kakovostno rast svojih članov. Pri tern ima največ zaslug že prej omenjeni mojster fotografije Milenko Pegan, ki je seznanjal člane s sodobnimi fotografskimi tokovi, predvsem tistimi iz vzhodnih držav.
Doseženo kakovost članov skupine je potrdil Kabinet slovenske fotografije, ki je leta 1980 med devetdeset povojnih slo-venskih fotografov, ki so zaznamovali zadnjih petintrideset let slovenske fotografije, vključil tudi Viljema Zavadlava in Joska Prinčiča. Ta člana sta pripravila tudi samostojno razstavo Kamen na kamnu, ki je gostovala v Gorici, Celovcu, Kanalu in Foljanu. Razen njiju pa je še vrsta drugih članov, ki so se uspešno uveljavili v najrazličnejših oblikah. Objavljali so v številnih časnikih in revijah, sodelovali na razstavah, se udeleževali raznih manifestacij, dokumentirali dogodke, objavljali potopise ali fotoreportaže, oblikovali platnice knjig in koledarje za podjetja ter pisali članke in recenzije razstav. Skupinsko so se udeleževali fotografskih izletov, pravih "work shopov" v naravi, si ogledali pomembnejše razstave, kot je npr. bienale v Benetkah, itd. Fotografiranje v tern času ni bilo samo osebno bogatenje, ampak je bilo tudi sredstvo kulturnega sodelovanja. Predstavljalo je novost v zamejskem prostoru in uveljavitev ljubiteljske dejavnosti na zahtevnejšem umetniškem nivoju. Predvsem po zaslugi Zdenka Vogriča je izšlo pet številk klubskega glasila, ki je tako člane kot nečlane informiralo o fotografski dejavnosti Skupine 75. Proti koncu sedemdesetih let je dejavnost kluba skoraj povsem zamrla, vendar so se medtem izoblikovali uspešni fotografi, ki so naprej gojili ljubezen do fotografske ustvarjalnosti na zasebni ravni. Nekateri od teh so organizirali nove fotografske skupine v lastnih vaseh in proti koncu osemdesetih let skupaj z mlajšimi ponovno oživili klubsko dejavnost.
Tako se je okoli leta 1990 nadaljevala živahna dejavnost Skupine 75. Pri tern ima veliko zaslug mojster fotografije dr. Rafael Podobnik, ki je člane uvedel v skrivnosti barvne fotografije. Klub je ponovno oživel tudi na organizacijski ravni in sicer z delom na terenu, klubskimi večeri ter sodelovanjem na raznih razstavah v krajevnem, slovenskem in vsedržavnem merilu. Nekateri člani pošiljajo svoje povečave širom Evrope in so deležni laskavih priznanj. Posebej je treba omeniti Flavia Mosettija in Valterja Nanuta, ki sta se uveljavila tudi na mednarodnem prizorišču in sta leta 1999 prejela naziv mojstra slovenske fotografije. Poleg teh dveh so imeli samostojne razstave Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič in Vilko Fajt. Najpomembnejše sedanje delovanje kluba je prav gotovo uspešna organizacija vsakoletnih klubskih razstav, na katerih lahko svoje eksponate predstavlja okrog petnajst članov. Poleg tega so vzpostavljeni tesni stiki s številnimi slovenskimi in italijanskimi fotografskimi društvi, med katerimi je treba omeniti novogoriški fotoklub in posoški fotografski krožek CIFI.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni