Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni

 

Na ogled je skupinska razstava fotografij članov Fotokluba Skupina 75

Fotorazstava Skupina 75V galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo fotografij članov Fotokluba Skupina 75 iz italijanske Gorice, ki je članica Fotografske zveze Slovenije. Izmed 28 članov omenjenega društva kjer prevladujejo zamejski Slovenci, se jih v Gornji Radgoni predstavlja 21. Kot je ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 5.maja 2016, povedal predsednik domačega Fotokluba Proportio divina in Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko gre za prvo tovrstno razstavo v Gornji Radgoni, saj so doslej gostili predvsem avtorje, tokrat pa prvič društvi, in to iz Italije. Poleg Borka, ki je predstavil Foto klub Skupina 75, je spregovoril tudi njegov predsednik Silvan Pittoli, ki je med drugim dejal, da so člani omenjene skupine mali posebneži, saj „fotografiramo tisto kar drugi ne".

Večina razstavljenih fotografij je v črno beli tehniki, v Gornji Radgoni pa se prvič predstavljajo: Enzo Tedeschu, Fabio Lescak, Fabiola Torroni, Igor Puhan, Marko Vogrič, Karin Vižintin, Loredana Princic, Lorella Klun, Manuel Demori, Manuel Persoglia, Mariano Du Clemente, Matej Ratko, Miran Vižintin, Mauro Paviotti, Remo Gavedale, Robert Strahonjić, Sandi Gorkič, Sergio Culot, Silvan Pittoli, Simon Zamar in Tamara Puc.
Fotoklub Skupina 75 je sicer nastal z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije, ki so v sedemdesetih letih delovali v okviru vaških prosvetnih društev v bolj ali manj organiziranih fotoodsekih. Prvi tak fotoodsek se je pojavil v Štandrežu v okviru prosvetnega društva Oton Zupančič, ko so med drugim organizirali prvi fotografski natečaj v povezavi s tradicionalnim praznikom špargljev. Za tem se je skupina fotoamaterjev, čanov prosvetnega društva Sovodnje, odločila za organizacijo prvega fotografskega ex tempore. Tudi pri društvih Jezero iz Doberdoba in Briški grič iz Števerjana se je več Članov ukvarjalo z ljubiteljsko fotografijo. Mejnik je predstavljalo leto 1973, ko je mojster fotografije Milenko Pegan na povabilo sovodenjskih ljubiteljev vodil tečaj fotografije v Sovodnjah. Predavanja so poslušali fotografi z vse Goriške, ki so se naslednje leto odločili za povezano dejavnost znotraj novega samostojnega kluba Skupina 75. Do uradne ustanovitve fotokluba je prišlo januarja 1975, vse do tedaj pa so člani delovali pod okriljem sovodenjskega prosvetnega društva.
Prvo obdobje uspešnega delovanja kluba je trajalo do leta 1980, ko je dejavnost skoraj prenehala. V tem petletju so Člani fotokluba organizirali razne tečaje, natečaje in predavanja, prirejali izlete, sodelovali na številnih razstavah ter objavljali fotografije v časnikih in revijah. S to razgibano dejavnostjo si je Skupina 75 ustvarila ime, utrdila svoje mesto v okviru zamejskega kulturnega prostora, se uveljavila v deželnem fotografskem gibanju in dosegla priznanje s strani Fotozveze Slovenije. Člani skupine so izpričali visoke organizacijske sposobnosti in potrdili svojo kakovost z dosežki na raznih razstavah. Vrhunec organizacijskih naporov so bile prav gotovo razstave črno-bele fotografije, ki so jih prirejali v Sovodnjah od leta 1974 do leta 1978. Na petih uspešnih izvedbah so sodelovali slovenski in italijanski fotografi. Ob razstavah so nastajali lični katalogi, katerih naslovno stran so oblikovali znani zamejski likovniki. Med stalnimi udeleženci in nagrajenci je bil tudi goriški mojster fotografije Giuseppe Assirelli. Poleg črno-bele fotografije so se nekateri člani posvečali tudi fotografiranju z barvmimi diapozitivi. Pohvaliti je treba sodelovanje z revijo Dan, ki je pomagala pri izvedbi natečaja Dia Primorska 76 in je večkrat objavila dela članov skupine. Fotoklub Skupina 75 je v tern času skrbel tudi za kakovostno rast svojih članov. Pri tern ima največ zaslug že prej omenjeni mojster fotografije Milenko Pegan, ki je seznanjal člane s sodobnimi fotografskimi tokovi, predvsem tistimi iz vzhodnih držav.
Doseženo kakovost članov skupine je potrdil Kabinet slovenske fotografije, ki je leta 1980 med devetdeset povojnih slo-venskih fotografov, ki so zaznamovali zadnjih petintrideset let slovenske fotografije, vključil tudi Viljema Zavadlava in Joska Prinčiča. Ta člana sta pripravila tudi samostojno razstavo Kamen na kamnu, ki je gostovala v Gorici, Celovcu, Kanalu in Foljanu. Razen njiju pa je še vrsta drugih članov, ki so se uspešno uveljavili v najrazličnejših oblikah. Objavljali so v številnih časnikih in revijah, sodelovali na razstavah, se udeleževali raznih manifestacij, dokumentirali dogodke, objavljali potopise ali fotoreportaže, oblikovali platnice knjig in koledarje za podjetja ter pisali članke in recenzije razstav. Skupinsko so se udeleževali fotografskih izletov, pravih "work shopov" v naravi, si ogledali pomembnejše razstave, kot je npr. bienale v Benetkah, itd. Fotografiranje v tern času ni bilo samo osebno bogatenje, ampak je bilo tudi sredstvo kulturnega sodelovanja. Predstavljalo je novost v zamejskem prostoru in uveljavitev ljubiteljske dejavnosti na zahtevnejšem umetniškem nivoju. Predvsem po zaslugi Zdenka Vogriča je izšlo pet številk klubskega glasila, ki je tako člane kot nečlane informiralo o fotografski dejavnosti Skupine 75. Proti koncu sedemdesetih let je dejavnost kluba skoraj povsem zamrla, vendar so se medtem izoblikovali uspešni fotografi, ki so naprej gojili ljubezen do fotografske ustvarjalnosti na zasebni ravni. Nekateri od teh so organizirali nove fotografske skupine v lastnih vaseh in proti koncu osemdesetih let skupaj z mlajšimi ponovno oživili klubsko dejavnost.
Tako se je okoli leta 1990 nadaljevala živahna dejavnost Skupine 75. Pri tern ima veliko zaslug mojster fotografije dr. Rafael Podobnik, ki je člane uvedel v skrivnosti barvne fotografije. Klub je ponovno oživel tudi na organizacijski ravni in sicer z delom na terenu, klubskimi večeri ter sodelovanjem na raznih razstavah v krajevnem, slovenskem in vsedržavnem merilu. Nekateri člani pošiljajo svoje povečave širom Evrope in so deležni laskavih priznanj. Posebej je treba omeniti Flavia Mosettija in Valterja Nanuta, ki sta se uveljavila tudi na mednarodnem prizorišču in sta leta 1999 prejela naziv mojstra slovenske fotografije. Poleg teh dveh so imeli samostojne razstave Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič in Vilko Fajt. Najpomembnejše sedanje delovanje kluba je prav gotovo uspešna organizacija vsakoletnih klubskih razstav, na katerih lahko svoje eksponate predstavlja okrog petnajst članov. Poleg tega so vzpostavljeni tesni stiki s številnimi slovenskimi in italijanskimi fotografskimi društvi, med katerimi je treba omeniti novogoriški fotoklub in posoški fotografski krožek CIFI.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni