Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni

 

Na ogled je skupinska razstava fotografij članov Fotokluba Skupina 75

Fotorazstava Skupina 75V galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo fotografij članov Fotokluba Skupina 75 iz italijanske Gorice, ki je članica Fotografske zveze Slovenije. Izmed 28 članov omenjenega društva kjer prevladujejo zamejski Slovenci, se jih v Gornji Radgoni predstavlja 21. Kot je ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 5.maja 2016, povedal predsednik domačega Fotokluba Proportio divina in Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko gre za prvo tovrstno razstavo v Gornji Radgoni, saj so doslej gostili predvsem avtorje, tokrat pa prvič društvi, in to iz Italije. Poleg Borka, ki je predstavil Foto klub Skupina 75, je spregovoril tudi njegov predsednik Silvan Pittoli, ki je med drugim dejal, da so člani omenjene skupine mali posebneži, saj „fotografiramo tisto kar drugi ne".

Večina razstavljenih fotografij je v črno beli tehniki, v Gornji Radgoni pa se prvič predstavljajo: Enzo Tedeschu, Fabio Lescak, Fabiola Torroni, Igor Puhan, Marko Vogrič, Karin Vižintin, Loredana Princic, Lorella Klun, Manuel Demori, Manuel Persoglia, Mariano Du Clemente, Matej Ratko, Miran Vižintin, Mauro Paviotti, Remo Gavedale, Robert Strahonjić, Sandi Gorkič, Sergio Culot, Silvan Pittoli, Simon Zamar in Tamara Puc.
Fotoklub Skupina 75 je sicer nastal z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije, ki so v sedemdesetih letih delovali v okviru vaških prosvetnih društev v bolj ali manj organiziranih fotoodsekih. Prvi tak fotoodsek se je pojavil v Štandrežu v okviru prosvetnega društva Oton Zupančič, ko so med drugim organizirali prvi fotografski natečaj v povezavi s tradicionalnim praznikom špargljev. Za tem se je skupina fotoamaterjev, čanov prosvetnega društva Sovodnje, odločila za organizacijo prvega fotografskega ex tempore. Tudi pri društvih Jezero iz Doberdoba in Briški grič iz Števerjana se je več Članov ukvarjalo z ljubiteljsko fotografijo. Mejnik je predstavljalo leto 1973, ko je mojster fotografije Milenko Pegan na povabilo sovodenjskih ljubiteljev vodil tečaj fotografije v Sovodnjah. Predavanja so poslušali fotografi z vse Goriške, ki so se naslednje leto odločili za povezano dejavnost znotraj novega samostojnega kluba Skupina 75. Do uradne ustanovitve fotokluba je prišlo januarja 1975, vse do tedaj pa so člani delovali pod okriljem sovodenjskega prosvetnega društva.
Prvo obdobje uspešnega delovanja kluba je trajalo do leta 1980, ko je dejavnost skoraj prenehala. V tem petletju so Člani fotokluba organizirali razne tečaje, natečaje in predavanja, prirejali izlete, sodelovali na številnih razstavah ter objavljali fotografije v časnikih in revijah. S to razgibano dejavnostjo si je Skupina 75 ustvarila ime, utrdila svoje mesto v okviru zamejskega kulturnega prostora, se uveljavila v deželnem fotografskem gibanju in dosegla priznanje s strani Fotozveze Slovenije. Člani skupine so izpričali visoke organizacijske sposobnosti in potrdili svojo kakovost z dosežki na raznih razstavah. Vrhunec organizacijskih naporov so bile prav gotovo razstave črno-bele fotografije, ki so jih prirejali v Sovodnjah od leta 1974 do leta 1978. Na petih uspešnih izvedbah so sodelovali slovenski in italijanski fotografi. Ob razstavah so nastajali lični katalogi, katerih naslovno stran so oblikovali znani zamejski likovniki. Med stalnimi udeleženci in nagrajenci je bil tudi goriški mojster fotografije Giuseppe Assirelli. Poleg črno-bele fotografije so se nekateri člani posvečali tudi fotografiranju z barvmimi diapozitivi. Pohvaliti je treba sodelovanje z revijo Dan, ki je pomagala pri izvedbi natečaja Dia Primorska 76 in je večkrat objavila dela članov skupine. Fotoklub Skupina 75 je v tern času skrbel tudi za kakovostno rast svojih članov. Pri tern ima največ zaslug že prej omenjeni mojster fotografije Milenko Pegan, ki je seznanjal člane s sodobnimi fotografskimi tokovi, predvsem tistimi iz vzhodnih držav.
Doseženo kakovost članov skupine je potrdil Kabinet slovenske fotografije, ki je leta 1980 med devetdeset povojnih slo-venskih fotografov, ki so zaznamovali zadnjih petintrideset let slovenske fotografije, vključil tudi Viljema Zavadlava in Joska Prinčiča. Ta člana sta pripravila tudi samostojno razstavo Kamen na kamnu, ki je gostovala v Gorici, Celovcu, Kanalu in Foljanu. Razen njiju pa je še vrsta drugih članov, ki so se uspešno uveljavili v najrazličnejših oblikah. Objavljali so v številnih časnikih in revijah, sodelovali na razstavah, se udeleževali raznih manifestacij, dokumentirali dogodke, objavljali potopise ali fotoreportaže, oblikovali platnice knjig in koledarje za podjetja ter pisali članke in recenzije razstav. Skupinsko so se udeleževali fotografskih izletov, pravih "work shopov" v naravi, si ogledali pomembnejše razstave, kot je npr. bienale v Benetkah, itd. Fotografiranje v tern času ni bilo samo osebno bogatenje, ampak je bilo tudi sredstvo kulturnega sodelovanja. Predstavljalo je novost v zamejskem prostoru in uveljavitev ljubiteljske dejavnosti na zahtevnejšem umetniškem nivoju. Predvsem po zaslugi Zdenka Vogriča je izšlo pet številk klubskega glasila, ki je tako člane kot nečlane informiralo o fotografski dejavnosti Skupine 75. Proti koncu sedemdesetih let je dejavnost kluba skoraj povsem zamrla, vendar so se medtem izoblikovali uspešni fotografi, ki so naprej gojili ljubezen do fotografske ustvarjalnosti na zasebni ravni. Nekateri od teh so organizirali nove fotografske skupine v lastnih vaseh in proti koncu osemdesetih let skupaj z mlajšimi ponovno oživili klubsko dejavnost.
Tako se je okoli leta 1990 nadaljevala živahna dejavnost Skupine 75. Pri tern ima veliko zaslug mojster fotografije dr. Rafael Podobnik, ki je člane uvedel v skrivnosti barvne fotografije. Klub je ponovno oživel tudi na organizacijski ravni in sicer z delom na terenu, klubskimi večeri ter sodelovanjem na raznih razstavah v krajevnem, slovenskem in vsedržavnem merilu. Nekateri člani pošiljajo svoje povečave širom Evrope in so deležni laskavih priznanj. Posebej je treba omeniti Flavia Mosettija in Valterja Nanuta, ki sta se uveljavila tudi na mednarodnem prizorišču in sta leta 1999 prejela naziv mojstra slovenske fotografije. Poleg teh dveh so imeli samostojne razstave Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič in Vilko Fajt. Najpomembnejše sedanje delovanje kluba je prav gotovo uspešna organizacija vsakoletnih klubskih razstav, na katerih lahko svoje eksponate predstavlja okrog petnajst članov. Poleg tega so vzpostavljeni tesni stiki s številnimi slovenskimi in italijanskimi fotografskimi društvi, med katerimi je treba omeniti novogoriški fotoklub in posoški fotografski krožek CIFI.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni