Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na ogled 40 likovnih del

 

Gornja Radgona gosti razstavo „Sodobno slikarstvo"

Sodobno slikarstvoV galeriji Doma kulture Gornja Radgona so, v organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona, odprli likovno razstavo „Sodobno slikarstvo", na katerem se z natanko 40 izdelki predstavlja 37 likovnikov iz štirinajstih likovnih društev iz cele Slovenije. Na razstavi so tako predstavljena likovna dela članov: KUD Angel Besednjak (Maribor), Zavoda ARS VIVA (Stari trg pri Logu), Društva likovnikov Ljubljana, KDLU Zgornje savinjske doline GAL (Rečica ob Savinji), Likovne družine KD Franc Bogovič (Dobova), Likovnega društva Gornja Radgona, Likovnega društva Solinar (Piran), KD likovnih umetnikov LIK (Izola), Litijskega likovnega ateljeja Lila (Litija), LKD Mavrica (Novo mesto), Društva revirskih likovnikov Relik (Trbovlje), ZPS likovne sekcije Ljubljana, ter Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice.

Na slavnostnem odprtju razstave, kjer je prisotne pozdravila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatovič, je bil slavnostni govornik predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, ki je hkrati likovnikom podelil priznanja in certifikate Zveze likovnih društev. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 30. junija, so popestrili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona, pod vodstvom Andreja Tibauta. Sicer pa je na razpis za temo Sodobno slikarstvo prispelo kar 165 slik, v glavnem v tehniki akril na platnu, manjše število del tudi v tehniki kolaž. Komisijo za izbiro slabe četrtine del, ki so razstavljena je vodila mag. Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti, ki je prisotne na otvoritvi „popeljala" skozi razstavo. Zelo opazno je bilo, da se je pojavilo veliko del narejenih na način, kot so bila narejena na lanskem podobnem razpisu, nagrajena dela. Veliko del je bilo narejenih v smislu čiste abstrakcije, vendar znanja in neznanja avtorja ni bilo težko prepoznati, kajti tudi pri abstraktnem likovnem delu kakovost ni relativen pojem.
„Letos je pri razpisu teme Sodobno slikarstvo Zveza uvedla pedagoški vzgib, tako da so si lahko sodelujoči ogledali avtorje kot predstavnike smeri v umetnosti 20. stoletja. Namen tega je bil, da se iz abstrakcije, ki je samo smer v 20. stoletju, začnejo slikarji ukvarjati tudi z mnogimi drugimi slikarskimi smermi, ki so jim manj znane. Kakovost del je narasla, pedagoški moment je bil učinkovit, a tako kot vedno je nekaj slikarjev ponujena imena razumelo napačno, kajti razumeli so, da morajo delati tako, kot delajo slikarji iz zgodovine. Tukaj se je prepoznala »kilometrina« slikanja. Tisti, ki imajo več izkušenj, so razumeli pravilno. Še vedno je najbolj zanimiv, najpopularnejši umetnik vseh časov, Pablo Picasso. To se je videlo, ker ga je veliko umetnikov posnemalo. Nekateri elementi so celo »dobesedno« ponovljeni. Ni čudno, kajti kubizem je izmed vseh slikarjeva najbolj poznana smer. Je takoj za impresionizmom. Kubizem je toliko drugačen, da je razumljiv in zanimiv. Opozoriti moram, da ko se zgledujemo, učimo po drugih slikarjih in potem tudi če poustvarjamo delo, ni narobe, če se vidi izvor našega študiranja, poglabljanja, a moramo temu dodati tudi nekaj lastnega. Med vsemi prispelimi deli bi rekla, da se je to zgodilo, recimo, tam nekje pri petih slikah, da smo člani komisije osupnili in rekli: To je nekaj novega, tega še nismo videli. Pri naivnem načinu slikanja se pri ljubiteljskih slikarjih meša dvoje. Strokovnjaki se vprašamo, ali slikar dela v smislu naive, ker verjame vanjo, ker je s tem izraz močnejši, ali pa je naredil naivno sliko in misli, da je realistična, v pravilnih proporcih in tako naprej. Nisem srečala ljubiteljskega slikarja, ki bi bil odločno prepričan, da je lahko sproščen in nerealističen, zato da poudari izraz. Vedno ga izda neznanje risanja", je med drugim dejala mag. Bezjakova.
Dodala je, da se v veliko delih čuti zgledovanje po različnih avtorjih, kar je prav, če je v njih še nekaj več od tega. Veliko del pa je na ravni likovno slabega osnovnošolca. „Lahko polivamo po platnu, kot je to počel akcijski slikar Jackson Pollock, vendar je pomembno, kako to delamo. Veliko del je ponovitev nečesa, kar ste videli pri kolegih, kar ste posnemali in nas niste prepričali, da je to vaš stil. Med prispelimi deli je bilo prisotnega veliko neizvirnega kiča, kar nekaj vključevanja cenenih materialov brez vrednosti, nekaj del je bilo popolnoma premišljenih, izvirnih in izvedenih odlično. Nagrajena dela pa so zbirka del, kjer ni dvoma v kakovost. Pri teh delih ni slutiti neznanja, čuti se prepričanost v to, kar sta slikar ali slikarka želela, ni okornosti pri kompoziciji, ampak je dobra ideja izražena s pomočjo velike koncentracije in je znana tehnika uporabljena na samosvoj način. Za dobro sliko so potrebni znanje, izkušnje, barva, čopič, platno in stoodstotna koncentracija in seveda užitek v svojem početju. Likovno ustvarjanje je največji užitek, ki ga poznam, sploh če lahko delam brezpogojno. Zato ne obupajte, ker se splača", je še dejala mag. Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Na ogled 40 likovnih del