V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na ogled 40 likovnih del

 

Gornja Radgona gosti razstavo „Sodobno slikarstvo"

Sodobno slikarstvoV galeriji Doma kulture Gornja Radgona so, v organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona, odprli likovno razstavo „Sodobno slikarstvo", na katerem se z natanko 40 izdelki predstavlja 37 likovnikov iz štirinajstih likovnih društev iz cele Slovenije. Na razstavi so tako predstavljena likovna dela članov: KUD Angel Besednjak (Maribor), Zavoda ARS VIVA (Stari trg pri Logu), Društva likovnikov Ljubljana, KDLU Zgornje savinjske doline GAL (Rečica ob Savinji), Likovne družine KD Franc Bogovič (Dobova), Likovnega društva Gornja Radgona, Likovnega društva Solinar (Piran), KD likovnih umetnikov LIK (Izola), Litijskega likovnega ateljeja Lila (Litija), LKD Mavrica (Novo mesto), Društva revirskih likovnikov Relik (Trbovlje), ZPS likovne sekcije Ljubljana, ter Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice.

Na slavnostnem odprtju razstave, kjer je prisotne pozdravila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatovič, je bil slavnostni govornik predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, ki je hkrati likovnikom podelil priznanja in certifikate Zveze likovnih društev. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 30. junija, so popestrili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona, pod vodstvom Andreja Tibauta. Sicer pa je na razpis za temo Sodobno slikarstvo prispelo kar 165 slik, v glavnem v tehniki akril na platnu, manjše število del tudi v tehniki kolaž. Komisijo za izbiro slabe četrtine del, ki so razstavljena je vodila mag. Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti, ki je prisotne na otvoritvi „popeljala" skozi razstavo. Zelo opazno je bilo, da se je pojavilo veliko del narejenih na način, kot so bila narejena na lanskem podobnem razpisu, nagrajena dela. Veliko del je bilo narejenih v smislu čiste abstrakcije, vendar znanja in neznanja avtorja ni bilo težko prepoznati, kajti tudi pri abstraktnem likovnem delu kakovost ni relativen pojem.
„Letos je pri razpisu teme Sodobno slikarstvo Zveza uvedla pedagoški vzgib, tako da so si lahko sodelujoči ogledali avtorje kot predstavnike smeri v umetnosti 20. stoletja. Namen tega je bil, da se iz abstrakcije, ki je samo smer v 20. stoletju, začnejo slikarji ukvarjati tudi z mnogimi drugimi slikarskimi smermi, ki so jim manj znane. Kakovost del je narasla, pedagoški moment je bil učinkovit, a tako kot vedno je nekaj slikarjev ponujena imena razumelo napačno, kajti razumeli so, da morajo delati tako, kot delajo slikarji iz zgodovine. Tukaj se je prepoznala »kilometrina« slikanja. Tisti, ki imajo več izkušenj, so razumeli pravilno. Še vedno je najbolj zanimiv, najpopularnejši umetnik vseh časov, Pablo Picasso. To se je videlo, ker ga je veliko umetnikov posnemalo. Nekateri elementi so celo »dobesedno« ponovljeni. Ni čudno, kajti kubizem je izmed vseh slikarjeva najbolj poznana smer. Je takoj za impresionizmom. Kubizem je toliko drugačen, da je razumljiv in zanimiv. Opozoriti moram, da ko se zgledujemo, učimo po drugih slikarjih in potem tudi če poustvarjamo delo, ni narobe, če se vidi izvor našega študiranja, poglabljanja, a moramo temu dodati tudi nekaj lastnega. Med vsemi prispelimi deli bi rekla, da se je to zgodilo, recimo, tam nekje pri petih slikah, da smo člani komisije osupnili in rekli: To je nekaj novega, tega še nismo videli. Pri naivnem načinu slikanja se pri ljubiteljskih slikarjih meša dvoje. Strokovnjaki se vprašamo, ali slikar dela v smislu naive, ker verjame vanjo, ker je s tem izraz močnejši, ali pa je naredil naivno sliko in misli, da je realistična, v pravilnih proporcih in tako naprej. Nisem srečala ljubiteljskega slikarja, ki bi bil odločno prepričan, da je lahko sproščen in nerealističen, zato da poudari izraz. Vedno ga izda neznanje risanja", je med drugim dejala mag. Bezjakova.
Dodala je, da se v veliko delih čuti zgledovanje po različnih avtorjih, kar je prav, če je v njih še nekaj več od tega. Veliko del pa je na ravni likovno slabega osnovnošolca. „Lahko polivamo po platnu, kot je to počel akcijski slikar Jackson Pollock, vendar je pomembno, kako to delamo. Veliko del je ponovitev nečesa, kar ste videli pri kolegih, kar ste posnemali in nas niste prepričali, da je to vaš stil. Med prispelimi deli je bilo prisotnega veliko neizvirnega kiča, kar nekaj vključevanja cenenih materialov brez vrednosti, nekaj del je bilo popolnoma premišljenih, izvirnih in izvedenih odlično. Nagrajena dela pa so zbirka del, kjer ni dvoma v kakovost. Pri teh delih ni slutiti neznanja, čuti se prepričanost v to, kar sta slikar ali slikarka želela, ni okornosti pri kompoziciji, ampak je dobra ideja izražena s pomočjo velike koncentracije in je znana tehnika uporabljena na samosvoj način. Za dobro sliko so potrebni znanje, izkušnje, barva, čopič, platno in stoodstotna koncentracija in seveda užitek v svojem početju. Likovno ustvarjanje je največji užitek, ki ga poznam, sploh če lahko delam brezpogojno. Zato ne obupajte, ker se splača", je še dejala mag. Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Na ogled 40 likovnih del