Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Primož Pugelj: Na meji!

 

Ob Mostu prijateljstva v Gornji Radgoni odprli razstavo skulptur

Skulpture PugeljPrav v času 54. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2017", so na nabrežju reke Mure, v bližini mostu prijateljstva čez reko, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, v Gornji Radgoni odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Primoža Puglja z naslovom: Na meji. Gre za projekt zavoda Miza.te, prvega socialnega podjetja v Gornji Radgoni, v katerem se po besedah Mojce Muhič želijo ukvarjati z umetniškim turizmom. Projekt sta podprla tudi Občina Gornja Radgona ter zavod Kultprotur Gornja Radgona. Na otvoritvi razstave je, poleg direktorice Kultproturja, mag. Norme Bale, spregovoril tudi župan Gornje Radgone Stanko Rojko, ki je izrazil upanje, da bi veselje, ki ga je možno občutiti ob tovrstnih projektih, seglo tudi do tistih, ki vsak dan prečkajo mejo, ko gredo na delo. „Upam, da bo kmalu konec preverjanja identitete na mejah."

Prisotne na razstavi je pozdravil tudi sam avtor, mag. Primož Pugelj, o njegovi razstavi, kjer so postavljena štiri kiparska dela, ki nakazujejo kontinuiteto odzvanjanja kiparjeve produkcije na dogajanje v sodobni družbi, pa je spregovorila kustosinja Jelka Vrečko. Sama je ocenila, da so Pugljevi umetniški projekti izrazito družbeno kritični, povezovanje forme in vsebine pa je pri Puglju zmeraj stvar aktualnega trenutka. „Biti 'na meji' septembra 2016 prinaša prebivalcem z desnega brega reke Mure in vsem, ki gredo čez reko, novo konotacijo. Meja namreč dobiva ali bolj obnavlja osebna, intimna občutenja, ki vračajo spomin na neke druge čase. Čas in prostor tako pogojujeta umetniško ustvarjanje, umetniška dela pa pozivajo k refleksiji nas samih. Aleš Debeljak v razmišljanjih o mejah, nacionalizmih in skupni Evropi poudarja, da je vselej šlo za ozemlje. V tekmovanju za nadzor nad ozemljem tiči izvirni razlog evropskih sporov in spopadov. Ne gre le za davno minule bitke, ne gre le za stare Grke in Perzijce, za srednjeveške kristjane in muslimane, ampak tudi za polpreteklo zgodovino in končno za prvo minulo leto od množičnih migracij beguncev čez našo deželo, ki so pomembno vplivale in vplivajo na našo živo zdajšnost. Meje mojega mesta so resda meje mojega sveta, jezik umetnosti pa meje presega. Tako tiste prostorske, kulturne, kot mentalne in izrazne. To je bistvo umetnosti", razmišlja kustosinja Jelka Vrečko.
Po njenem prepričanju so umetniška dela med stvarmi zmeraj navzoča na prav poseben način. „Heidegger je zapisal, da umetniško delo razpira neki svet, ustanavlja nek zgodovinski svet, postavlja temelje, ustanavlja neko govorico, neke smernice, po katerih bo neka družba, neko historično človeštvo oblikovalo izkušnjo sveta. Primož Pugelj počne prav to. Kipi z naslovi Razdeljena, Železna 3 in diptih Vnebogleda, govorijo vsako zase, pa vendar kontekstualno isto govorico. Jezik umetnosti stopa na prostor ponovne uniformiranosti in ga s svojo prisotnostjo mehča, dela bolj človeškega".
Avtor razstave Primož Pugelj je sicer eden izmed najproduktivnejših in najprepoznavnejših slovenskih akademskih kiparjev srednje generacije. Diplomiral in magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – smer kiparstvo, v času podiplomskega študija pa se je izpopolnjeval na Indiana University of Pennsylvania v Pittsburghu v ZDA. Pugljeva dela so svoj prostor našla že v mnogih zasebnih zbirkah, bogatijo pa tudi javne prostore. Osnovna forma, ki v zadnjih letih prepoznavno zaznamuje Pugljev ustvarjalni opus, je stiliziran človeški obraz, predstavljen v obliki maske. Maske izdeluje v različnih velikostih, materialih in tehnikah. Predstavlja jih kot samostojna dela ali sklope, sestavljene iz več enot. Če želi narativnost nadgraditi, masko poriše s poslikavo ali grafično obdelavo. Pugljeva umetnost predstavlja kontinuiteto odzivanja na dogajanja v sodobni družbi, zato njegovi projekti – razstave nosijo izrazito družbeno kritično noto.
Na otvoritvi razstave, skulpture bodo na ogled vse do septembra leta 2017, je nastopil tudi odlični prleški kantavtor Tadej Vesenjak (1978), ki je šestkratni nagrajenec kantavtorskega festivala KantFEST v Rušah, redni udeleženec festivala LENT, dvakrat je že nastopal na večeru šansona »La vie en rose«, prejel je nagrado za najboljše besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormožu (2009) za pesem »Ostani še malo«... Njegova glasba je družbeno angažirana mešanica folka in bluesa z rockovskim pridihom.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Primož Pugelj: Na meji!