Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Primož Pugelj: Na meji!

 

Ob Mostu prijateljstva v Gornji Radgoni odprli razstavo skulptur

Skulpture PugeljPrav v času 54. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2017", so na nabrežju reke Mure, v bližini mostu prijateljstva čez reko, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, v Gornji Radgoni odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Primoža Puglja z naslovom: Na meji. Gre za projekt zavoda Miza.te, prvega socialnega podjetja v Gornji Radgoni, v katerem se po besedah Mojce Muhič želijo ukvarjati z umetniškim turizmom. Projekt sta podprla tudi Občina Gornja Radgona ter zavod Kultprotur Gornja Radgona. Na otvoritvi razstave je, poleg direktorice Kultproturja, mag. Norme Bale, spregovoril tudi župan Gornje Radgone Stanko Rojko, ki je izrazil upanje, da bi veselje, ki ga je možno občutiti ob tovrstnih projektih, seglo tudi do tistih, ki vsak dan prečkajo mejo, ko gredo na delo. „Upam, da bo kmalu konec preverjanja identitete na mejah."

Prisotne na razstavi je pozdravil tudi sam avtor, mag. Primož Pugelj, o njegovi razstavi, kjer so postavljena štiri kiparska dela, ki nakazujejo kontinuiteto odzvanjanja kiparjeve produkcije na dogajanje v sodobni družbi, pa je spregovorila kustosinja Jelka Vrečko. Sama je ocenila, da so Pugljevi umetniški projekti izrazito družbeno kritični, povezovanje forme in vsebine pa je pri Puglju zmeraj stvar aktualnega trenutka. „Biti 'na meji' septembra 2016 prinaša prebivalcem z desnega brega reke Mure in vsem, ki gredo čez reko, novo konotacijo. Meja namreč dobiva ali bolj obnavlja osebna, intimna občutenja, ki vračajo spomin na neke druge čase. Čas in prostor tako pogojujeta umetniško ustvarjanje, umetniška dela pa pozivajo k refleksiji nas samih. Aleš Debeljak v razmišljanjih o mejah, nacionalizmih in skupni Evropi poudarja, da je vselej šlo za ozemlje. V tekmovanju za nadzor nad ozemljem tiči izvirni razlog evropskih sporov in spopadov. Ne gre le za davno minule bitke, ne gre le za stare Grke in Perzijce, za srednjeveške kristjane in muslimane, ampak tudi za polpreteklo zgodovino in končno za prvo minulo leto od množičnih migracij beguncev čez našo deželo, ki so pomembno vplivale in vplivajo na našo živo zdajšnost. Meje mojega mesta so resda meje mojega sveta, jezik umetnosti pa meje presega. Tako tiste prostorske, kulturne, kot mentalne in izrazne. To je bistvo umetnosti", razmišlja kustosinja Jelka Vrečko.
Po njenem prepričanju so umetniška dela med stvarmi zmeraj navzoča na prav poseben način. „Heidegger je zapisal, da umetniško delo razpira neki svet, ustanavlja nek zgodovinski svet, postavlja temelje, ustanavlja neko govorico, neke smernice, po katerih bo neka družba, neko historično človeštvo oblikovalo izkušnjo sveta. Primož Pugelj počne prav to. Kipi z naslovi Razdeljena, Železna 3 in diptih Vnebogleda, govorijo vsako zase, pa vendar kontekstualno isto govorico. Jezik umetnosti stopa na prostor ponovne uniformiranosti in ga s svojo prisotnostjo mehča, dela bolj človeškega".
Avtor razstave Primož Pugelj je sicer eden izmed najproduktivnejših in najprepoznavnejših slovenskih akademskih kiparjev srednje generacije. Diplomiral in magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – smer kiparstvo, v času podiplomskega študija pa se je izpopolnjeval na Indiana University of Pennsylvania v Pittsburghu v ZDA. Pugljeva dela so svoj prostor našla že v mnogih zasebnih zbirkah, bogatijo pa tudi javne prostore. Osnovna forma, ki v zadnjih letih prepoznavno zaznamuje Pugljev ustvarjalni opus, je stiliziran človeški obraz, predstavljen v obliki maske. Maske izdeluje v različnih velikostih, materialih in tehnikah. Predstavlja jih kot samostojna dela ali sklope, sestavljene iz več enot. Če želi narativnost nadgraditi, masko poriše s poslikavo ali grafično obdelavo. Pugljeva umetnost predstavlja kontinuiteto odzivanja na dogajanja v sodobni družbi, zato njegovi projekti – razstave nosijo izrazito družbeno kritično noto.
Na otvoritvi razstave, skulpture bodo na ogled vse do septembra leta 2017, je nastopil tudi odlični prleški kantavtor Tadej Vesenjak (1978), ki je šestkratni nagrajenec kantavtorskega festivala KantFEST v Rušah, redni udeleženec festivala LENT, dvakrat je že nastopal na večeru šansona »La vie en rose«, prejel je nagrado za najboljše besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormožu (2009) za pesem »Ostani še malo«... Njegova glasba je družbeno angažirana mešanica folka in bluesa z rockovskim pridihom.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Primož Pugelj: Na meji!