Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Primož Pugelj: Na meji!

 

Ob Mostu prijateljstva v Gornji Radgoni odprli razstavo skulptur

Skulpture PugeljPrav v času 54. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2017", so na nabrežju reke Mure, v bližini mostu prijateljstva čez reko, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, v Gornji Radgoni odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Primoža Puglja z naslovom: Na meji. Gre za projekt zavoda Miza.te, prvega socialnega podjetja v Gornji Radgoni, v katerem se po besedah Mojce Muhič želijo ukvarjati z umetniškim turizmom. Projekt sta podprla tudi Občina Gornja Radgona ter zavod Kultprotur Gornja Radgona. Na otvoritvi razstave je, poleg direktorice Kultproturja, mag. Norme Bale, spregovoril tudi župan Gornje Radgone Stanko Rojko, ki je izrazil upanje, da bi veselje, ki ga je možno občutiti ob tovrstnih projektih, seglo tudi do tistih, ki vsak dan prečkajo mejo, ko gredo na delo. „Upam, da bo kmalu konec preverjanja identitete na mejah."

Prisotne na razstavi je pozdravil tudi sam avtor, mag. Primož Pugelj, o njegovi razstavi, kjer so postavljena štiri kiparska dela, ki nakazujejo kontinuiteto odzvanjanja kiparjeve produkcije na dogajanje v sodobni družbi, pa je spregovorila kustosinja Jelka Vrečko. Sama je ocenila, da so Pugljevi umetniški projekti izrazito družbeno kritični, povezovanje forme in vsebine pa je pri Puglju zmeraj stvar aktualnega trenutka. „Biti 'na meji' septembra 2016 prinaša prebivalcem z desnega brega reke Mure in vsem, ki gredo čez reko, novo konotacijo. Meja namreč dobiva ali bolj obnavlja osebna, intimna občutenja, ki vračajo spomin na neke druge čase. Čas in prostor tako pogojujeta umetniško ustvarjanje, umetniška dela pa pozivajo k refleksiji nas samih. Aleš Debeljak v razmišljanjih o mejah, nacionalizmih in skupni Evropi poudarja, da je vselej šlo za ozemlje. V tekmovanju za nadzor nad ozemljem tiči izvirni razlog evropskih sporov in spopadov. Ne gre le za davno minule bitke, ne gre le za stare Grke in Perzijce, za srednjeveške kristjane in muslimane, ampak tudi za polpreteklo zgodovino in končno za prvo minulo leto od množičnih migracij beguncev čez našo deželo, ki so pomembno vplivale in vplivajo na našo živo zdajšnost. Meje mojega mesta so resda meje mojega sveta, jezik umetnosti pa meje presega. Tako tiste prostorske, kulturne, kot mentalne in izrazne. To je bistvo umetnosti", razmišlja kustosinja Jelka Vrečko.
Po njenem prepričanju so umetniška dela med stvarmi zmeraj navzoča na prav poseben način. „Heidegger je zapisal, da umetniško delo razpira neki svet, ustanavlja nek zgodovinski svet, postavlja temelje, ustanavlja neko govorico, neke smernice, po katerih bo neka družba, neko historično človeštvo oblikovalo izkušnjo sveta. Primož Pugelj počne prav to. Kipi z naslovi Razdeljena, Železna 3 in diptih Vnebogleda, govorijo vsako zase, pa vendar kontekstualno isto govorico. Jezik umetnosti stopa na prostor ponovne uniformiranosti in ga s svojo prisotnostjo mehča, dela bolj človeškega".
Avtor razstave Primož Pugelj je sicer eden izmed najproduktivnejših in najprepoznavnejših slovenskih akademskih kiparjev srednje generacije. Diplomiral in magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – smer kiparstvo, v času podiplomskega študija pa se je izpopolnjeval na Indiana University of Pennsylvania v Pittsburghu v ZDA. Pugljeva dela so svoj prostor našla že v mnogih zasebnih zbirkah, bogatijo pa tudi javne prostore. Osnovna forma, ki v zadnjih letih prepoznavno zaznamuje Pugljev ustvarjalni opus, je stiliziran človeški obraz, predstavljen v obliki maske. Maske izdeluje v različnih velikostih, materialih in tehnikah. Predstavlja jih kot samostojna dela ali sklope, sestavljene iz več enot. Če želi narativnost nadgraditi, masko poriše s poslikavo ali grafično obdelavo. Pugljeva umetnost predstavlja kontinuiteto odzivanja na dogajanja v sodobni družbi, zato njegovi projekti – razstave nosijo izrazito družbeno kritično noto.
Na otvoritvi razstave, skulpture bodo na ogled vse do septembra leta 2017, je nastopil tudi odlični prleški kantavtor Tadej Vesenjak (1978), ki je šestkratni nagrajenec kantavtorskega festivala KantFEST v Rušah, redni udeleženec festivala LENT, dvakrat je že nastopal na večeru šansona »La vie en rose«, prejel je nagrado za najboljše besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormožu (2009) za pesem »Ostani še malo«... Njegova glasba je družbeno angažirana mešanica folka in bluesa z rockovskim pridihom.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Primož Pugelj: Na meji!