„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Milorad Miličević: Svetloba s svetlobo!

 

Galerija Kulturnega doma Gornja Radgona gosti foto razstavo uglednega srbskega umetnika

Foto razstava MiličevićV organizaciji Fotokluba Proportio divina iz Gornje Radgone, so v galeriji radgonskega kulturnega doma, odprli odmevno fotografsko razstavo, srbskega umetnika Milorada Miličevića iz Leskovca, ki se predstavlja s 25 vrhunskimi črno belimi fotografijami. Na otvoritvi razstave, ki bo na ogled vse do 31. januarja 2017, je prisotne pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, mag. Norma Bale, razstavo in umetnika pa je predstavila Štefi P. Borko.

Avtor razstave Milorad Miličević je bil rojen leta 1953. Gimnazijo je končal v Leskovcu, Filozofsko fakulteto smer matematika pa v Nišu. Dela kot profesor matematike na Gimnaziji Leskovac. S fotografijo se aktivno ukvarja od leta 1981, ko je sodeloval na prvi razstavi desetih avtorjev iz Leskovca. Ob razstavljalski aktivnosti je dva mandata vodil FKK Aca Stojanović, danes FK Leskovac. Udeležil se je številnih seminarjev in fotografskih šol eminentnih fotografov. Kasneje je vrsto let sodeloval v organizaciji številnih fotografskih šol, v katerih je bil tudi predavatelj. Za dolgoletno pedagoško delo v fotografiji je prejel naziv učitelj fotografije. Dolgo obdobje se je ukvarjal z dokumentarno fotografijo. Iz tega obdobja se posebej pomembni posnetki skoraj vseh pomembnejših infrastrukturnih objektov s področja južne Srbije. Iz te dokumentacije je nastala monografija o vodenem sistemu Bajre. Ukvarjal se je tudi z reklamno in industrijsko fotografijo. Sodeloval je na številnih razstavah v Jugoslaviji, Srbiji in tujini, ter za svoja dela prijel več nagrad. Je nosilec naziva učitelj dotografije Foto zveze Srbije in Faa FSS ter naziva Artist FIAP. Ukvarja se z organizacijo fotografskih dogodkov ter klubskih, medklubskih, državnih in mednarodnih razstav...
Kot o Miličevićevih fotografijah poudarja književnik Dragan Radović, gre pri tem pravzaprav za fotopoetiko. Neizprosno in nepodkupljivo oko objektiva pušča namreč trajne pečate o vsem minljivem, spreminjajočem in izginjajočem. Ampak fotografija že dolgo ni več samo dokument. „Še posebej velja to za fotografijo Milorada Miličevića, ki sta ga podobno kot tudi na stotine drugih umetnikov, očarala prostor in svetloba. Za tega umetnika je fotografija zgolj temelj naključnega in realnega, po kateri lastnoročno piše umetnikova duša. On izbere objekt, počaka trenutek ko bo ujel žarke svetlobe, da jih prenaša ali umiri in da v ustvarjenem pusti svoj pečat. Na eni izmed Miličevilevih fotografij se je neprevidni ohridski galeb zaletel v objektiv, na prvi pogled 'uničil' prizor, v resnici pa naredil nekaj, kar se lahko poimenuje fotopoetika. Ta slučajni trk je pravzaprav simbolična poetološka gesta, s sliko posojeno bistvo umetniške fotografije: začeti pri slučajnem prizoru in ga po aristotelskem principu verjetnosti in nujnosti preoblikovati v stvaritev v umetnosti darovan segment realnega življenja. Iz istega miljeja slučajnosti so tudi številni ovekovečeni detalji iz mestnih ulic evropskih prestolnic, zamrznjeni trenutki meteoroloških sprememb, ohranjeni prodorni pogledi portretiranih duhovnikov, obrtnikov, mimoidočih... Vsaka Miličevićevih fotografij nam odpira kopico vprašanj", pravi med drugim Radović.
Umetnik Miličević vse to dosega s kontroliranim odmerjanjem svetlih in temnih površin, ravnih in krivih linij, izborom plana. Njegov fotografski rokopis se prepozna po ljudski figuri postavljeni kot etalon, s katerim se meri vse, kar narava daje in kar je človeška roka ustvarila. Tem fotografijam pečat lastnoročnega podpisa dajejo tudi razigrana ozadja pravokotnikov, zidovi, pločniki, temelji ali strehe hiš, samostanskih cerkva in gradov, pred katerimi izstopajo čvrste in kompaktne ljudske figure. „Še ena značilnost teh fotografij, pri kateri se bomo ustavili, je nemir, razburljiva igra dežnih kapljic, snežink, valov snopov svetlobe in nemirnih ter iskrečih prašnih delcev in opilkov. Te tri stalnice (človek, pravokotnik, nemir) so mejniki, ki opredeljujejo prostor duha in kreacije, vendar vedno podvrženi strogim pravilom fotografske obrti. Izven tega je neizmerno prostranstvo, ki ga z objektivom, kvadrat za kvadratom krade in prenaša v umetnost in večnost. Miličević je s svojo veščino trasiral kompleksno, razigrano in zavito ustvarjalno pot. On izhaja iz dokumenta, ga zavestno osmišlja, obdeluje in nadgrajuje; občasno kreira duhovite montaže, da bi, kar smatramo kot največji domet tega umetnika, prišel do stilizirane fotografije, ki se povsem upravičeno lahko označi tudi kot foto grafika. Prav Dragan Radović in dodaja: „Nesporno dejstvo je, da temelji fotografija, tako kot tudi vse ostale vizualne umetnosti, na eni od najpomembnejših fizikalnih danosti na svetlobi. Vendar ima svetloba samo v fotografiji dvojno vlogo. Je predmet oblikovanja in sredstvo, s katerim se oblikuje; torej fotografija slika svetlobo in slika s svetlobo, ovekoveči sledi svetlobe na predmetih in s to svetlobo z objektivom trajno zamrzne svojo podobo na koščku z amalgami oplemenitenega papirja".

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Milorad Miličević: Svetloba s svetlobo!