Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Milorad Miličević: Svetloba s svetlobo!

 

Galerija Kulturnega doma Gornja Radgona gosti foto razstavo uglednega srbskega umetnika

Foto razstava MiličevićV organizaciji Fotokluba Proportio divina iz Gornje Radgone, so v galeriji radgonskega kulturnega doma, odprli odmevno fotografsko razstavo, srbskega umetnika Milorada Miličevića iz Leskovca, ki se predstavlja s 25 vrhunskimi črno belimi fotografijami. Na otvoritvi razstave, ki bo na ogled vse do 31. januarja 2017, je prisotne pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, mag. Norma Bale, razstavo in umetnika pa je predstavila Štefi P. Borko.

Avtor razstave Milorad Miličević je bil rojen leta 1953. Gimnazijo je končal v Leskovcu, Filozofsko fakulteto smer matematika pa v Nišu. Dela kot profesor matematike na Gimnaziji Leskovac. S fotografijo se aktivno ukvarja od leta 1981, ko je sodeloval na prvi razstavi desetih avtorjev iz Leskovca. Ob razstavljalski aktivnosti je dva mandata vodil FKK Aca Stojanović, danes FK Leskovac. Udeležil se je številnih seminarjev in fotografskih šol eminentnih fotografov. Kasneje je vrsto let sodeloval v organizaciji številnih fotografskih šol, v katerih je bil tudi predavatelj. Za dolgoletno pedagoško delo v fotografiji je prejel naziv učitelj fotografije. Dolgo obdobje se je ukvarjal z dokumentarno fotografijo. Iz tega obdobja se posebej pomembni posnetki skoraj vseh pomembnejših infrastrukturnih objektov s področja južne Srbije. Iz te dokumentacije je nastala monografija o vodenem sistemu Bajre. Ukvarjal se je tudi z reklamno in industrijsko fotografijo. Sodeloval je na številnih razstavah v Jugoslaviji, Srbiji in tujini, ter za svoja dela prijel več nagrad. Je nosilec naziva učitelj dotografije Foto zveze Srbije in Faa FSS ter naziva Artist FIAP. Ukvarja se z organizacijo fotografskih dogodkov ter klubskih, medklubskih, državnih in mednarodnih razstav...
Kot o Miličevićevih fotografijah poudarja književnik Dragan Radović, gre pri tem pravzaprav za fotopoetiko. Neizprosno in nepodkupljivo oko objektiva pušča namreč trajne pečate o vsem minljivem, spreminjajočem in izginjajočem. Ampak fotografija že dolgo ni več samo dokument. „Še posebej velja to za fotografijo Milorada Miličevića, ki sta ga podobno kot tudi na stotine drugih umetnikov, očarala prostor in svetloba. Za tega umetnika je fotografija zgolj temelj naključnega in realnega, po kateri lastnoročno piše umetnikova duša. On izbere objekt, počaka trenutek ko bo ujel žarke svetlobe, da jih prenaša ali umiri in da v ustvarjenem pusti svoj pečat. Na eni izmed Miličevilevih fotografij se je neprevidni ohridski galeb zaletel v objektiv, na prvi pogled 'uničil' prizor, v resnici pa naredil nekaj, kar se lahko poimenuje fotopoetika. Ta slučajni trk je pravzaprav simbolična poetološka gesta, s sliko posojeno bistvo umetniške fotografije: začeti pri slučajnem prizoru in ga po aristotelskem principu verjetnosti in nujnosti preoblikovati v stvaritev v umetnosti darovan segment realnega življenja. Iz istega miljeja slučajnosti so tudi številni ovekovečeni detalji iz mestnih ulic evropskih prestolnic, zamrznjeni trenutki meteoroloških sprememb, ohranjeni prodorni pogledi portretiranih duhovnikov, obrtnikov, mimoidočih... Vsaka Miličevićevih fotografij nam odpira kopico vprašanj", pravi med drugim Radović.
Umetnik Miličević vse to dosega s kontroliranim odmerjanjem svetlih in temnih površin, ravnih in krivih linij, izborom plana. Njegov fotografski rokopis se prepozna po ljudski figuri postavljeni kot etalon, s katerim se meri vse, kar narava daje in kar je človeška roka ustvarila. Tem fotografijam pečat lastnoročnega podpisa dajejo tudi razigrana ozadja pravokotnikov, zidovi, pločniki, temelji ali strehe hiš, samostanskih cerkva in gradov, pred katerimi izstopajo čvrste in kompaktne ljudske figure. „Še ena značilnost teh fotografij, pri kateri se bomo ustavili, je nemir, razburljiva igra dežnih kapljic, snežink, valov snopov svetlobe in nemirnih ter iskrečih prašnih delcev in opilkov. Te tri stalnice (človek, pravokotnik, nemir) so mejniki, ki opredeljujejo prostor duha in kreacije, vendar vedno podvrženi strogim pravilom fotografske obrti. Izven tega je neizmerno prostranstvo, ki ga z objektivom, kvadrat za kvadratom krade in prenaša v umetnost in večnost. Miličević je s svojo veščino trasiral kompleksno, razigrano in zavito ustvarjalno pot. On izhaja iz dokumenta, ga zavestno osmišlja, obdeluje in nadgrajuje; občasno kreira duhovite montaže, da bi, kar smatramo kot največji domet tega umetnika, prišel do stilizirane fotografije, ki se povsem upravičeno lahko označi tudi kot foto grafika. Prav Dragan Radović in dodaja: „Nesporno dejstvo je, da temelji fotografija, tako kot tudi vse ostale vizualne umetnosti, na eni od najpomembnejših fizikalnih danosti na svetlobi. Vendar ima svetloba samo v fotografiji dvojno vlogo. Je predmet oblikovanja in sredstvo, s katerim se oblikuje; torej fotografija slika svetlobo in slika s svetlobo, ovekoveči sledi svetlobe na predmetih in s to svetlobo z objektivom trajno zamrzne svojo podobo na koščku z amalgami oplemenitenega papirja".

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Milorad Miličević: Svetloba s svetlobo!