Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Milorad Miličević: Svetloba s svetlobo!

 

Galerija Kulturnega doma Gornja Radgona gosti foto razstavo uglednega srbskega umetnika

Foto razstava MiličevićV organizaciji Fotokluba Proportio divina iz Gornje Radgone, so v galeriji radgonskega kulturnega doma, odprli odmevno fotografsko razstavo, srbskega umetnika Milorada Miličevića iz Leskovca, ki se predstavlja s 25 vrhunskimi črno belimi fotografijami. Na otvoritvi razstave, ki bo na ogled vse do 31. januarja 2017, je prisotne pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, mag. Norma Bale, razstavo in umetnika pa je predstavila Štefi P. Borko.

Avtor razstave Milorad Miličević je bil rojen leta 1953. Gimnazijo je končal v Leskovcu, Filozofsko fakulteto smer matematika pa v Nišu. Dela kot profesor matematike na Gimnaziji Leskovac. S fotografijo se aktivno ukvarja od leta 1981, ko je sodeloval na prvi razstavi desetih avtorjev iz Leskovca. Ob razstavljalski aktivnosti je dva mandata vodil FKK Aca Stojanović, danes FK Leskovac. Udeležil se je številnih seminarjev in fotografskih šol eminentnih fotografov. Kasneje je vrsto let sodeloval v organizaciji številnih fotografskih šol, v katerih je bil tudi predavatelj. Za dolgoletno pedagoško delo v fotografiji je prejel naziv učitelj fotografije. Dolgo obdobje se je ukvarjal z dokumentarno fotografijo. Iz tega obdobja se posebej pomembni posnetki skoraj vseh pomembnejših infrastrukturnih objektov s področja južne Srbije. Iz te dokumentacije je nastala monografija o vodenem sistemu Bajre. Ukvarjal se je tudi z reklamno in industrijsko fotografijo. Sodeloval je na številnih razstavah v Jugoslaviji, Srbiji in tujini, ter za svoja dela prijel več nagrad. Je nosilec naziva učitelj dotografije Foto zveze Srbije in Faa FSS ter naziva Artist FIAP. Ukvarja se z organizacijo fotografskih dogodkov ter klubskih, medklubskih, državnih in mednarodnih razstav...
Kot o Miličevićevih fotografijah poudarja književnik Dragan Radović, gre pri tem pravzaprav za fotopoetiko. Neizprosno in nepodkupljivo oko objektiva pušča namreč trajne pečate o vsem minljivem, spreminjajočem in izginjajočem. Ampak fotografija že dolgo ni več samo dokument. „Še posebej velja to za fotografijo Milorada Miličevića, ki sta ga podobno kot tudi na stotine drugih umetnikov, očarala prostor in svetloba. Za tega umetnika je fotografija zgolj temelj naključnega in realnega, po kateri lastnoročno piše umetnikova duša. On izbere objekt, počaka trenutek ko bo ujel žarke svetlobe, da jih prenaša ali umiri in da v ustvarjenem pusti svoj pečat. Na eni izmed Miličevilevih fotografij se je neprevidni ohridski galeb zaletel v objektiv, na prvi pogled 'uničil' prizor, v resnici pa naredil nekaj, kar se lahko poimenuje fotopoetika. Ta slučajni trk je pravzaprav simbolična poetološka gesta, s sliko posojeno bistvo umetniške fotografije: začeti pri slučajnem prizoru in ga po aristotelskem principu verjetnosti in nujnosti preoblikovati v stvaritev v umetnosti darovan segment realnega življenja. Iz istega miljeja slučajnosti so tudi številni ovekovečeni detalji iz mestnih ulic evropskih prestolnic, zamrznjeni trenutki meteoroloških sprememb, ohranjeni prodorni pogledi portretiranih duhovnikov, obrtnikov, mimoidočih... Vsaka Miličevićevih fotografij nam odpira kopico vprašanj", pravi med drugim Radović.
Umetnik Miličević vse to dosega s kontroliranim odmerjanjem svetlih in temnih površin, ravnih in krivih linij, izborom plana. Njegov fotografski rokopis se prepozna po ljudski figuri postavljeni kot etalon, s katerim se meri vse, kar narava daje in kar je človeška roka ustvarila. Tem fotografijam pečat lastnoročnega podpisa dajejo tudi razigrana ozadja pravokotnikov, zidovi, pločniki, temelji ali strehe hiš, samostanskih cerkva in gradov, pred katerimi izstopajo čvrste in kompaktne ljudske figure. „Še ena značilnost teh fotografij, pri kateri se bomo ustavili, je nemir, razburljiva igra dežnih kapljic, snežink, valov snopov svetlobe in nemirnih ter iskrečih prašnih delcev in opilkov. Te tri stalnice (človek, pravokotnik, nemir) so mejniki, ki opredeljujejo prostor duha in kreacije, vendar vedno podvrženi strogim pravilom fotografske obrti. Izven tega je neizmerno prostranstvo, ki ga z objektivom, kvadrat za kvadratom krade in prenaša v umetnost in večnost. Miličević je s svojo veščino trasiral kompleksno, razigrano in zavito ustvarjalno pot. On izhaja iz dokumenta, ga zavestno osmišlja, obdeluje in nadgrajuje; občasno kreira duhovite montaže, da bi, kar smatramo kot največji domet tega umetnika, prišel do stilizirane fotografije, ki se povsem upravičeno lahko označi tudi kot foto grafika. Prav Dragan Radović in dodaja: „Nesporno dejstvo je, da temelji fotografija, tako kot tudi vse ostale vizualne umetnosti, na eni od najpomembnejših fizikalnih danosti na svetlobi. Vendar ima svetloba samo v fotografiji dvojno vlogo. Je predmet oblikovanja in sredstvo, s katerim se oblikuje; torej fotografija slika svetlobo in slika s svetlobo, ovekoveči sledi svetlobe na predmetih in s to svetlobo z objektivom trajno zamrzne svojo podobo na koščku z amalgami oplemenitenega papirja".

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Milorad Miličević: Svetloba s svetlobo!