Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vinko Prislan: Vilinski ples & Potovanja

 

Likovni umetnik iz Radencev se predstavlja v galeriji Inštituta Jožef Štefan

Vinko PrislanVse do 8. septembra bo v galeriji Instituta "Jožef Stefan" na Jamovi cesti 39 v Ljubljani, na ogled izjemno zanimiva razstava likovnega umetnika Vinka Prislana iz Radencev, katero je avtor poimenoval: Vilinski ples & Potovanja. Kot je bilo slišati na sami otvoritvi, Vinko Prislan se v svojem slikarstvu ne ukvarja direktno s predmetnim svetom, vendar poskuša vnesti neki duh človeka v barvno plazmo, naneseno na slikovni nosilec. Profili človeških obrazov zadnjega cikla slik Potovanja presegajo meje svoje prazne telesnosti in se preko valovanja zlivajo s svetom, ki jih obdaja. S tem skuša slikar ustvariti vtis povezanosti notranjega in zunanjega, intuitivnega in intelektualnega...

Avtor razstave Vinko Prislan se je rodil 14.11.1952 v Slovenj Gradcu. Na Univerzi v Mariboru je diplomiral iz ekonomije. Na svoji ustvarjalni poti je imel veliko različnih mentorjev, pri katerih se je izpopolnjeval v tehniki, kompoziciji in tudi na področju likovno teoretičnih pogledov. Ustvaril je več sto likovnih del, prva leta z oljnimi barvami, kasneje pa večinoma z akrilnimi in v mešani tehniki na srednje velikih in večjih formatih. Do sedaj je svoja dela, ki so predstavljala različne vsebinske opuse, razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma, v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, Hrvaškem in Poljskem. Redno se udeležuje tudi mednarodnih likovnih kolonij in ekstempor. Sicer pa živi in ustvarja v Radencih.
Kot pravi Tatjana Pregl Kobe, slovenska pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica, slike Vinka Prislana gredo dlje od prepoznavanja teles in prostorov po površini. Z nezabrisanimi potezami čopiča, s čimer je na svojih platnih cikla slik Vilinski ples (2015) ustvaril tridimenzionalno liričen in hkrati dramatičen občutek prostora, gledalcu ne pusti počitka ali varnega kotička, kamor bi se lahko skril. „Njegova cvetlična, z dominantnimi konturami opredeljujoča mesta so prostor domišljije in ekosistem prvobitne narave, ki lahko pomeni prostor divjih in neukročenih sil, a tudi prepletanje moškega in ženskega principa, kar nakazujejo barvna razmerja na njegovih platnih različnih dimenzij. Njegove slike so hkrati brezpomenska estetska forma in paradigma podob živih cvetov, po katerih so ustvarjene, lahko pa jih dojemamo tudi popolnoma neposredno in neobremenjeno ter kot gledalci uživamo v njihovi stilizirano izslikani obliki, se prepustimo njihovi živosti in občudujemo njihovo individualnost.
Preplet modre in rdeče barve hkrati s silnicami občuteno izslikanih kontur je simbolna pripoved, ki domuje v nadrealističnem gozdu rdeče osončenih cvetov, lebdečih na krhkih viticah v imaginarnem ozadju. V usodnem času zorenja žita so naši davni predniki praznovali praznik sončnega božanstva in v njegovo čast še danes prižigamo kresove. Kresna noč s svojimi stoterimi čari bo vedno ostala najskrivnostnejša noč, kajti v njej je mogoče slišati govorico živali, najti zaklad ali izvedeti za prihodnost", pravi Tatjana Pregl Kobe.
V tem kontekstu je Prislanov kresni ciklus kot nenavadna igra linij in ploskev postala slikarjev izziv, ki mu je prilagodil najintimnejšo izpoved, svojo likovno vizijo. Vanjo je naseljeno vse mogoče in nemogoče, tudi plezajoči cvetovi, ki se kot žlahtno cvetoče vrtnice s trni vzpenjajo po zidu, da gledalec morda ugleda celo asociativno poznano podobo Trnuljčice? „Slikarjev odnos je tako do narave kot do umetniške pripovedi ambivalenten – je hkrati prostor njegovih in gledalčevih podzavestnih vizij kot pogledov na pravljične podobe ter vizualna abstraktna snov Pomanjkanju ikonografske simbolike gre pripisati, da imajo upodobitve cvetov v gozdovih Prislanovih simbolično krhkih kontur dvojno naravo. Njegove slike so vzporedna motivna pot: v gledalca zrejo kot terapevtska zrcala, od njega terjajo avtentičen odziv in proces lastnega samouzrtja. Njegove cvetlice so kot živobarvne ptice vzorec na podlagi in subjekt hkrati. Imaginarne cvetlične pokrajine niso široki panoramski posnetki, ampak zoženi, stisnjeni izseki nekega sicer širšega pogleda. Na prvi pogled so oblike in prostori, ki s cvetličnimi asociacijami predstavljajo figure in odnose med njimi, dramatični. Vendar se podobe slikarjevih abstraktno asociativno izslikanih rastlin bohotijo v svoji krhko lirični individualnosti. V nežno dinamični pozi, spominjajoči na vilinski ples, ne prikazujejo le nadnaravnih razmerij, temveč odločno premagujejo smrt, slavijo življenje in se vijejo kvišku. Kri so, ki se pretaka po žilah. Hrepenenje, ki vodi k uresničitvi in prehaja mejo prostora in časa", je prepričana Tatjana Pregl Kobe.
Z globinskimi iluzionističnimi učinki slikar Vinko Prislan ustvarja vtis, da so naslikane podobe cvetov iz imaginarnega sveta resnične, da se jih gledalec lahko dotakne. Da slika pred njim diha. Živi. Kot vilinski ples. Zelo blizu mu je glasba, življenje podobe enostavno občuti kot zvok, melodijo, igro, ritem... Ustvarja tako, da z glasbo opazuje življenje okrog sebe, ga doživlja kot ples in kot glasbo, ki ima v sebi trpke in lepe stvari. Torej ne gre le za lepoto kot vihravost, zanos ali za nekaj turobnega, zadrtega, težkega, temveč za valovanje in preplet obojega. „V svojem slikarstvu se Vinko Prislan ne ukvarja direktno s predmetnim svetom, vendar poskuša vnesti neki duh človeka v barvno plazmo, naneseno na slikovni nosilec. Profili človeških obrazov zadnjega cikla slik Potovanja presegajo meje svoje prazne telesnosti in se preko valovanja zlivajo s svetom, ki jih obdaja. S tem skuša slikar ustvariti vtis povezanosti notranjega in zunanjega, intuitivnega in intelektualnega", je dodala Tatjana Pregl Kobe.

(Foto: Marjan Verč)

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Vinko Prislan: Vilinski ples & Potovanja