Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pika se sprehaja po Varaždinu

 

Radgonski likovniki se predstavljajo v prestolnici hrvaškega Zagorja

Pika se sprehajaLikovnice in likovniki, članice in člani Likovnega društva Gornja Radgona so že v začetku letošnjega junija v Methansovi hiši, v sodelovanju z JSKD Republike Slovenije in občino Gornja Radgona, izvedli že 13. mednarodno likovno kolonijo, ki so jo poimeovali „Pika se sprehaja". Sedaj pa so odprli prvo razstavo takrat nastalih del, in sicer v galeriji LUV v Varaždinu. Razstavo, katero je predstavil Dražen Pavlović, domačin iz Varaždina, sicer sodelujoči slikar na omenjeni likovni koloniji, predsednik Likovnega društva LUV iz Varaždina, je odprla predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović. Dela so predstavljena tudi v ličnem katalogu, kjer je pečat podal strokovni vodja likovne kolonije, prof. dr. Matjaž Duh. Odprtje razstave je potekalo v sproščenem, prijateljskem in prijetnem vzdušju, za kar je nedvomno poskrbela tudi glasbena skupina Ful gas. Po razstavi v Varaždinu, ki bo do konca avgusta, bodo ista dela na ogled še od 2. septembra v Pavlovi hiši v avstrijskem Laafeldu (Potrna), od 1. oktobra, ob prazniku občine Gornja Radgona, pa v galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni.

Dela za razstavo „Pika se sprehaja" so sicer prispevali likovniki iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške: Tatjana Mijatović, Dana Štrucelj, Marjana Kmet, Siegi Kleindienst, Isolde Leinholz, Helga - Maria Niederl, Ely Magos Globalartlife, Mladen Palić, Milena Petković, Marijan Petković, Marjan Hribar, Dražen Pavlović, Ivanka Lehner, Marija Skledar, Pavla Krajnc, Danila Krpič, Leopold Methans, Edita Vodan Šoštarič, Cvetka Pišek, Metka Tropenauer, Alenka Regoršek, Matjaž Duh, Vinko Prislan in Shurda Shurdilovich.
„Na likovni koloniji Pika se sprehaja, kjer so se zbrali likovni ustvarjalci iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, so likovniki imeli kot likovni izziv dve možnosti in sicer: likovno ustvarjati na temo velika črta, ki bi naj vsebinsko in oblikovno sledila razpisu za regijske tematske razstave v letu 2017 in državne tematske razstave v letu 2018, ki jih je razpisal Javni sklad RS za likovne dejavnosti, ali pa likovno ustvarjati brez omejitev, oziroma le z omejitvami, ki so v ustvarjalcu samem. Nekako pričakovano so se člani domačega likovnega društva v večji meri odločali, da svoje likovno raziskovanje podredijo razpisnim zahtevam JSKD RS, medtem ko so gostje v glavnem razvijali svoj siceršnji ustvarjalni credo", je o koloniji Pika se sprehaja, spregovoril njen strokovni vodja, prof. dr. Matjaž Duh, ki je dodal, da je nekoliko ozko zasnovana tema ustvarjalcem omogočala najrazličnejše motive in seveda njihovo realizacijo v poljubni, izbrani likovni tehniki.
Te so bile večini primerov s področja slikarstva. Raznoliki motivi, ki so jih likovniki izbirali temeljijo na prevladujoči črtni zasnovi in z vidika likovne interpretacije predstavljajo samosvojo, individualno, ustvarjalno reševanje postavljenih oblikovnih zahtev. Klub prvotnim pomislekom glede zahtevnosti teme razpisa pa lahko zapišemo, da večina nastalih del za posamezne avtorje pomeni nekakšno inovacijo in ne le novo izpeljavo že preigranih vzorcev. Raznolikost razstavljenih del je težko povzeti in opisati v nekaj besedah, zato se bomo omejili le na nekatere skupne značilnosti razstavljenih del. „V likovnih delih je zaznati občutljivost avtorjev za likovne strukture in kakovostno povezovanje teoretičnih spoznanj z neposrednim likovnim ustvarjanjem. Poti do likovne realizacije izbranega motiva je klub prepoznanim omejitvam veliko in likovniki niso imeli težav pri iskanju samosvojih, lastnih, individualnih in različnih poti do cilja. Tudi z vidika interpretiranja motivov prepoznamo dokajšnjo raznolikost. Nekateri motivi so na platnih upodobljeni na mimetično narativni način, spet drugi so delno abstrahirani, nekaj likovnih rešitev pa temelji na abstraktnih motivih. Kot nosilci motivov, likovnega sporočila, se na likovnih delih večinoma pojavljajo samostojne črte kot temeljna risarska likovna prvina ali pa v kombinaciji z drugimi likovnimi elementi, predvsem z barvo, vse pa odlikuje dokaj kakovostna tehnična izvedba", poudarja prof. Duh, ki je prepričan, da razstavljena likovna dela delujejo izvirno in ekspresivno. Barviti liki, oblike in črte so na izvirne načine povezani, in upodabljajo toliko likovnih svetov, kolikor udeležencev je sodelovalo na letošnji že trinajsti likovni koloniji.
Po Duhu, pri prevladujoči slikarski tehniki akrila na platnu dosegajo avtorji razigranost in notranjo členjenost motiva na samosvoj izrazni način. Pri likovnih delih je zaznati jasen cilj in željo po doseganju določenega likovnega izraza s poudarjeno likovno igro in jasno intenco, kjer so likovniki s spontanim in zavestnim ritmiziranjem barv in oblik ter z dodanimi grafizmi bogatili svoj likovni izraz. „Na razstavi najdemo tudi likovna dela, predvsem gostujočih likovnikov, ki beležijo likovno imaginacijo ustvarjalcev in so nekakšen izrez njihovih siceršnjih likovnih prizadevanj. Različni avtorji in njihovi raznoliki likovni pristopi pri gradnji slike, uporabi barv, načinu komponiranja bogatijo slikarski del razstave. Barvna pestrost se kaže skozi različne barvne kontraste in barvna skladja. Na likovnih delih prežetih z globino intuicije je zaznati učinkovito in premišljeno povezanost značilnosti uporabljenih materialov in tehnik ter osnove sporočila izbranega in interpretiranega motiva", ugotavlja prof. dr. Matjaž Duh.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Pika se sprehaja po Varaždinu