Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avstrijski slikar in kipar, član LD Radgona se predstavlja v Slovenskih goricah

 

Ely Magos predstavlja „Telesa duše"

Ely Magos: Telesa dušeV kulturno zgodovinski „Methansovi hiši" na Zgornjem Dražen Vrhu so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo avstrijskega umetnika Ely Magosa, pod naslovom „Telesa duše". Lastnik hiše, tudi sam likovni umetnik, Leopold Methans je uvodoma pozdravil kolega iz sosednje Avstrije, in vse obiskovalce odprtja razstave, ki so se dogodka udeležili v velikem številu in v mednarodni zasedbi. Sama razstava, katero je odprl Leopold Methans, je bila projekt Methansove hiše ob podpori Likovnega društva Gonja Radgona. Umetnika Magosa je predstavila predsednica omenjenega društva, Tatjana Mijatović, v kulturnem programu pa so nastopili fantje iz Folklorne skupine iz Sv. Ane v Slovenskih goricah.

Ely Magos, avstrijski umetnik, slikar in kipar, danes živi v Gleichenbergu v sosednji Avstriji. Že od rane mladosti v svojih delih upodablja svoja razmišljanja in odnos človeka v okolju. Velik del svojega življenja je preživel na Bližnjem vzhodu, v Ameriki in v Franciji, kjer je spoznal številne likovne tehnike, ki jih do danes neguje in nadgrajuje. Prepoznaven je po močnih barvno izraznih abstrahiranih portretih, v katerih upodablja predvsem ženske, ki jih je srečeval na svoji pestri življenjski poti. V njih zaznavamo igro svetlob in senc, kakor tudi brez iluzorni odnos do realnosti. „Posamezne slike z naprej določeno temo, tvorijo cikle slik, zato pri Magosovih delih govorimo o epičnem slikarstvu. Centralni motiv v njegovih delih je ilustracija človeka v fazah osame in iluzije. Posveča se predvsem individuumu, manj ga zanimajo družbeno politična vprašanja. Osrednja tema njegovih del je ženska. Dela so tako rekoč študija ženske psihe, ki je ujeta v svojem telesu in hrepeni po bližini in varnosti, pri čemer pa umetnik seksualnosti ne postavlja v ospredje in opazovalca pušča v negotovosti. Kako vidi Ely Magos medčloveške odnose, najbolje opiše izrek Hermana Hesse: Če so ljudje še tako močno povezani, zmeraj obstaja med njimi brezno, ki jo premostimo z ljubeznijo, pa še to preko zasilne brvi", je med drugim dejala Tatjana Mijatović.
Nasploh avstrijski umetnik posega v simbolno klasično slikarstvo, čeprav interpretirano na svoj način. Prizori iz narave (morje, nebo, svetloba) so redki in se pojavijo takrat, ko so potrebni za razlago duševnega stanja upodobljene figure. „Na razstavi zasledimo tudi kiparska dela iz recikliranih materialov, ki so dobili novo podobo in tudi uporabno vrednost s tem, ko jim je dodal umetno luč. Na svoji bogati umetniški poti je dela predstavil na številnih razstavah v Avstriji, vključno v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju, kakor tudi na tujem - v Londonu, Jeruzalemu, Itaki in v Washingtonu. Njegova dela so v lasti številnih galerij in zasebnih zbirk po svetu, med drugim v lasti Narodnega muzeja – Nova galerija v Gradcu, predsedniškega urada republike Avstrije (dr. Wolfgang Schussel), kraljevske družine v Londonu. V Gleichenbergu je povezal skupino umetnikov, ki delujejo pod okriljem likovnega društva »AGORA«, je pa tudi član Likovnega društva Gornja Radgona", je še dodala Mijatovićeva.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Avstrijski slikar in kipar, član LD Radgona se predstavlja v Slovenskih goricah