„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avstrijski slikar in kipar, član LD Radgona se predstavlja v Slovenskih goricah

 

Ely Magos predstavlja „Telesa duše"

Ely Magos: Telesa dušeV kulturno zgodovinski „Methansovi hiši" na Zgornjem Dražen Vrhu so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo avstrijskega umetnika Ely Magosa, pod naslovom „Telesa duše". Lastnik hiše, tudi sam likovni umetnik, Leopold Methans je uvodoma pozdravil kolega iz sosednje Avstrije, in vse obiskovalce odprtja razstave, ki so se dogodka udeležili v velikem številu in v mednarodni zasedbi. Sama razstava, katero je odprl Leopold Methans, je bila projekt Methansove hiše ob podpori Likovnega društva Gonja Radgona. Umetnika Magosa je predstavila predsednica omenjenega društva, Tatjana Mijatović, v kulturnem programu pa so nastopili fantje iz Folklorne skupine iz Sv. Ane v Slovenskih goricah.

Ely Magos, avstrijski umetnik, slikar in kipar, danes živi v Gleichenbergu v sosednji Avstriji. Že od rane mladosti v svojih delih upodablja svoja razmišljanja in odnos človeka v okolju. Velik del svojega življenja je preživel na Bližnjem vzhodu, v Ameriki in v Franciji, kjer je spoznal številne likovne tehnike, ki jih do danes neguje in nadgrajuje. Prepoznaven je po močnih barvno izraznih abstrahiranih portretih, v katerih upodablja predvsem ženske, ki jih je srečeval na svoji pestri življenjski poti. V njih zaznavamo igro svetlob in senc, kakor tudi brez iluzorni odnos do realnosti. „Posamezne slike z naprej določeno temo, tvorijo cikle slik, zato pri Magosovih delih govorimo o epičnem slikarstvu. Centralni motiv v njegovih delih je ilustracija človeka v fazah osame in iluzije. Posveča se predvsem individuumu, manj ga zanimajo družbeno politična vprašanja. Osrednja tema njegovih del je ženska. Dela so tako rekoč študija ženske psihe, ki je ujeta v svojem telesu in hrepeni po bližini in varnosti, pri čemer pa umetnik seksualnosti ne postavlja v ospredje in opazovalca pušča v negotovosti. Kako vidi Ely Magos medčloveške odnose, najbolje opiše izrek Hermana Hesse: Če so ljudje še tako močno povezani, zmeraj obstaja med njimi brezno, ki jo premostimo z ljubeznijo, pa še to preko zasilne brvi", je med drugim dejala Tatjana Mijatović.
Nasploh avstrijski umetnik posega v simbolno klasično slikarstvo, čeprav interpretirano na svoj način. Prizori iz narave (morje, nebo, svetloba) so redki in se pojavijo takrat, ko so potrebni za razlago duševnega stanja upodobljene figure. „Na razstavi zasledimo tudi kiparska dela iz recikliranih materialov, ki so dobili novo podobo in tudi uporabno vrednost s tem, ko jim je dodal umetno luč. Na svoji bogati umetniški poti je dela predstavil na številnih razstavah v Avstriji, vključno v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju, kakor tudi na tujem - v Londonu, Jeruzalemu, Itaki in v Washingtonu. Njegova dela so v lasti številnih galerij in zasebnih zbirk po svetu, med drugim v lasti Narodnega muzeja – Nova galerija v Gradcu, predsedniškega urada republike Avstrije (dr. Wolfgang Schussel), kraljevske družine v Londonu. V Gleichenbergu je povezal skupino umetnikov, ki delujejo pod okriljem likovnega društva »AGORA«, je pa tudi član Likovnega društva Gornja Radgona", je še dodala Mijatovićeva.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Avstrijski slikar in kipar, član LD Radgona se predstavlja v Slovenskih goricah