Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pika se sprehaja / Der Punkt geht spazieren

 

Radgonski likovniki, po Varaždinu, še v Pavlovi hiši v Potrni

Pika se sprehaja LaafeldPotem, ko so se pred nedavnim predstavili v hrvaškem Varaždinu, so članice in člani Likovnega društva Gornja Radgona odprli še eno likovno razstavo onkraj meja, in sicer v Pavlovi hiši v avstrijskem Laafeldu (Potrna). Predstavljajo se z likovnimi deli, ki so nastala na njihovi 13. mednarodni likovni koloniji, katera je potekala v začetku meseca junija v Methansovi hiši, na Zg. Dražen Vrhu. V svojih delih so se likovnice in likovniki približali letošnjemu razpisu za državno tematsko razstavo, ki jo organizira JSKD Republike Slovenije, je pa sam projekt podprt iz omenjenega sklada, kakor tudi s strani občine Gornja Radgona. Na razstavi je predstavljenih 24 likovnih del, tako članic in članov LD Gornja Radgona, kakor tudi likovnikov iz Avstrije in Hrvaške. Javnosti so se z omenjeno razstavo predstavili v mesecu avgustu v galeriji LUV v Varaždinu, tokrat občinstvu Pavlovi hiši v avstrijski Potrni. Prvega oktobra, ob občinskem prazniku občine Gornja Radgona, pa bo razstava predstavljena še domači javnosti, in sicer v Domu kulture v Gornji Radgoni.

Številno občinstvo, na odprtju razstave v Laafeldu, je pozdravil umetniški vodja Pavlove hiše, David Kranzelbinder, ki je besedo predal predsednici Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjani Mijatović. Slednja je spregovorila o dejavnosti društva, o sami likovni koloniji in predstavila dela, ki so na ogled na tej razstavi. Likovno društvo Gornja Radgona je tudi tokrat spremljala glasbena skupin „Ful gas", ki na svoj način preigrava in prireja rock pesmi in na ta način skrbi lokalno, kakor tudi širše za popularizacijo rock glasbe. Slišati je bilo tudi nekaj njihovih avtorskih skladb, med drugim »Ves trud zaman«.
Dela za razstavo „Pika se sprehaja" so sicer prispevali likovniki iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške: Tatjana Mijatović, Dana Štrucelj, Marjana Kmet, Siegi Kleindienst, Isolde Leinholz, Helga - Maria Niederl, Ely Magos Globalartlife, Mladen Palić, Milena Petković, Marijan Petković, Marjan Hribar, Dražen Pavlović, Ivanka Lehner, Marija Skledar, Pavla Krajnc, Danila Krpič, Leopold Methans, Edita Vodan Šoštarič, Cvetka Pišek, Metka Tropenauer, Alenka Regoršek, Matjaž Duh, Vinko Prislan in Shurda Shurdilovich. Na omenjeni likovni koloniji so likovniki iz treh držav imeli kot likovni izziv dve možnosti in sicer: likovno ustvarjati na temo velika črta, ki bi naj vsebinsko in oblikovno sledila razpisu za regijske tematske razstave v letu 2017 in državne tematske razstave v letu 2018, ki jih je razpisal Javni sklad RS za likovne dejavnosti, ali pa likovno ustvarjati brez omejitev, oziroma le z omejitvami, ki so v ustvarjalcu samem. Nekako pričakovano so se člani domačega likovnega društva v večji meri odločali, da svoje likovno raziskovanje podredijo razpisnim zahtevam JSKD RS, medtem ko so gostje v glavnem razvijali svoj siceršnji ustvarjalni credo. Kot je o likovni koloniji Pika se sprehaja še povedal njen strokovni vodja, prof. dr. Matjaž Duh, je nekoliko ozko zasnovana tema ustvarjalcem omogočala najrazličnejše motive in seveda njihovo realizacijo v poljubni, izbrani likovni tehniki.
Te so bile v večini primerov s področja slikarstva. Raznoliki motivi, ki so jih likovniki izbirali temeljijo na prevladujoči črtni zasnovi in z vidika likovne interpretacije predstavljajo samosvojo, individualno, ustvarjalno reševanje postavljenih oblikovnih zahtev. Klub prvotnim pomislekom glede zahtevnosti teme razpisa pa lahko zapišemo, da večina nastalih del za posamezne avtorje pomeni nekakšno inovacijo in ne le novo izpeljavo že preigranih vzorcev. Raznolikost razstavljenih del je težko povzeti in opisati v nekaj besedah, zato se bomo omejili le na nekatere skupne značilnosti razstavljenih del. „V likovnih delih je zaznati občutljivost avtorjev za likovne strukture in kakovostno povezovanje teoretičnih spoznanj z neposrednim likovnim ustvarjanjem. Poti do likovne realizacije izbranega motiva je klub prepoznanim omejitvam veliko in likovniki niso imeli težav pri iskanju samosvojih, lastnih, individualnih in različnih poti do cilja. Tudi z vidika interpretiranja motivov prepoznamo dokajšnjo raznolikost. Nekateri motivi so na platnih upodobljeni na mimetično narativni način, spet drugi so delno abstrahirani, nekaj likovnih rešitev pa temelji na abstraktnih motivih. Kot nosilci motivov, likovnega sporočila, se na likovnih delih večinoma pojavljajo samostojne črte kot temeljna risarska likovna prvina ali pa v kombinaciji z drugimi likovnimi elementi, predvsem z barvo, vse pa odlikuje dokaj kakovostna tehnična izvedba", poudarja prof. Duh, ki je prepričan, da razstavljena likovna dela delujejo izvirno in ekspresivno. Barviti liki, oblike in črte so na izvirne načine povezani, in upodabljajo toliko likovnih svetov, kolikor udeležencev je sodelovalo na letošnji že trinajsti likovni koloniji.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Pika se sprehaja / Der Punkt geht spazieren