V Gasilskem domu Zbigovci se je trlo otrok in njihovih spremljevalcev

Majolkin MiklavžPodobno kot vsako leto, ko se začne veseli december z obiskom prvega dobrega moža Miklavža, so zraven tudi letos bili aktivisti Turističnega društva Majolka. V sodelovanju s PGD Zbigovci so namreč spet pripravili lep dogodek za najmlajše iz Zbigovcev in okolice. Tokrat se je prireditve z obiskom sv. Miklavža in obdaritvijo udeležilo kar 105 otrok, ki so v prostore domačega gasilskega doma prišli s svojimi starši, dedki, babicami...

„Majolkin

Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti

 

Odprli so razstavo del nastalih na 23. slikarski koloniji „Vinogradi obeh bregov Mure"

Razstava Vinogradi obeh bregov MureUmetnost ne pozna meja, pa tudi v zavesti prebivalcev so meje komajda zaznavne. Umetnice in umetniki iz Slovenije in Avstrijske Štajerske že več kot 20 let sodelujejo in prijateljujejo v okviru mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure. Navdih najdejo na eni ali drugi strani reke Mure v vinogradniško-vinarskih regijah Bad Radkersbura in Gornje Radgone. In 11 slikarjev iz Slovenije in Štajerske, je sedaj v prostorih ORF Steiermark odprlo razstavo svojih del, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure, ki je potekala maja 2017, in je že bila postavljena na ogled v avli hotela Radkersburger Hof v avstrijski Radgoni, ter na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni.

Na ogled so razstavljena dela likovnih umetnikov: Aloisa Bresnika, ki je bil tudi koordinator likovne kolonije na avstrijski strani, Rosine Gmeindl, Gerharda Guttmanna, Edith Marie Keckeis in Christe Nickl – Wlodkowski iz Avstrije ter Zdravka Dolinška, Aleksandre Fekonja (slovenske koordinatorke), Danila Hrge, Feliksa Frühaufa – Sreča, Ivana Kolarja in Albine Kragelj iz Slovenije.
Slikarska kolonija »Vinogradi obeh bregov Mure« se je porodila v letu 1994 kot odraz dobrega čezmejnega sodelovanja Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in Okrajnega glavarstva v Bad Radkersburgu. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma tradicijo vzorno nadaljuje tudi z zdajšnjim okrajnim glavarjem okraja »Jugovzhodna Štajerska«, ki je nastal z združitvijo okrajev Radkersburg in Feldbach v Südost Steiermark, Dr. Alexandrom Majcnom. Slikarsko kolonijo izmenoma gosti eno leto Slovenija in naslednje Avstrija. Zadnja, 23. kolonija je potekala v Bad Radkersburgu, letos maja pa bo potekala na desnem bregu reke Mure, v Sloveniji. Tematika slikarskega snovanja je vedno vinogradniška krajina obeh bregov Mure ter vse, kar je s tem povezano. Vsebinskih omejitev ni, ravno tako pa slikarji nimajo stilnih omejitev in se izpovejo vsak v svojem uveljavljenem izrazu, ki sega od predmetnega do abstraktnega, kar izraža tudi letošnja razstava, katero sta pozdravila tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec in deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer, ki sta tokrat prevzela pokroviteljstvo nad kolonijo. Slednji je med drugim poudaril, da sta umetnost in kultura velik univerzalni jezik ljudi, saj omogočata komunikacijo onostran jezikovnih ovir. Naš zunanji minister Erjavec pa je med drugim dodal, da sta turizem in kultura področji, ki imata to prednost, da ljudi po večini povezujeta.
Ob tokratnem odprtju razstave v Gradcu, ki se je je udeležilo veliko gostov iz Slovenije in Avstrije, na čelu z Majcnom in Erjavcem ter samimi umetniki, se ni veliko govorilo, saj je govorila umetnost. Kljub temu se je moderator iz ORF pogovarjal z umetniki ter nekaterimi gosti. In med drugim smo slišali, da je na koloniji, poleg ustvarjanja, pomembno tudi druženje. „Spletajo se nove prijateljske vezi. Najbolj sem vesela, da se sodelovanje ne zaključi po koloniji, temveč se nadaljuje tudi po njej. Moj namen za prihodnost v tem projektu je privabiti kvalitetne umetnike, ki bi jim tovrstno sodelovanje koristilo in odprlo nove možnosti za vključevanje v mednarodni kulturni prostor. Noben umetnik ne ustvarja sam zase, saj so njihova dela namenjena drugim. Publiki. Zato je ta kolonija velikega pomena za umetnike ter tudi za splošno družbeno atmosfero med obema deželama. Kolonija je torej sestavni del zgodbe med obema deželama, ki temelji na prijateljstvu in povezovanja", je dejala Aleksandra Fekonja, koordinatorka likovne kolonije na slovenski strani.
„Zame je še posebej pomembno, da poglabljamo dobre stike s sosedi iz Slovenije in da negujemo prijateljstvo. Poleg dragocenih medčloveških stikov so te mreže pomembne tudi v težkih časih, na primer med begunsko krizo. Umetnost ne pozna meja in tudi v naših glavah so državne meje komaj še prisotne. Vesel sem, da lahko sodelujemo z umetnicami in umetniki na tej koloniji, vsem jim želim še naprej veliko uspeha in ustvarjalnosti", je med drugim dejal dr. Alexander Majcan, okrajni glavar okraja Südost Steiermark. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je vesel, da se je tokrat slikarjem pridružil še kipar, ki bo dodatno popestril povezovanje ob reki Muri. „Povezovanje narodov na mejni reki Muri je pomembno še posebej v tem času, ko odprte meje ponovno niso več tako samoumevna tema. Slikarji, kiparji in nasploh umetniki so tisti, ki vedno znova brišejo meje in ustvarjajo polja neomejenih horizontov", je še dodal Erjavec, ki se je zahvalil glavarju Majcnu za sodelovanje in organizacijo kolonije, slikarjem in kiparju pa se je zahvalil za sodelovanje v tem nepogrešljivem čezmejnem projektu.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti