Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti

 

Odprli so razstavo del nastalih na 23. slikarski koloniji „Vinogradi obeh bregov Mure"

Razstava Vinogradi obeh bregov MureUmetnost ne pozna meja, pa tudi v zavesti prebivalcev so meje komajda zaznavne. Umetnice in umetniki iz Slovenije in Avstrijske Štajerske že več kot 20 let sodelujejo in prijateljujejo v okviru mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure. Navdih najdejo na eni ali drugi strani reke Mure v vinogradniško-vinarskih regijah Bad Radkersbura in Gornje Radgone. In 11 slikarjev iz Slovenije in Štajerske, je sedaj v prostorih ORF Steiermark odprlo razstavo svojih del, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure, ki je potekala maja 2017, in je že bila postavljena na ogled v avli hotela Radkersburger Hof v avstrijski Radgoni, ter na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni.

Na ogled so razstavljena dela likovnih umetnikov: Aloisa Bresnika, ki je bil tudi koordinator likovne kolonije na avstrijski strani, Rosine Gmeindl, Gerharda Guttmanna, Edith Marie Keckeis in Christe Nickl – Wlodkowski iz Avstrije ter Zdravka Dolinška, Aleksandre Fekonja (slovenske koordinatorke), Danila Hrge, Feliksa Frühaufa – Sreča, Ivana Kolarja in Albine Kragelj iz Slovenije.
Slikarska kolonija »Vinogradi obeh bregov Mure« se je porodila v letu 1994 kot odraz dobrega čezmejnega sodelovanja Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in Okrajnega glavarstva v Bad Radkersburgu. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma tradicijo vzorno nadaljuje tudi z zdajšnjim okrajnim glavarjem okraja »Jugovzhodna Štajerska«, ki je nastal z združitvijo okrajev Radkersburg in Feldbach v Südost Steiermark, Dr. Alexandrom Majcnom. Slikarsko kolonijo izmenoma gosti eno leto Slovenija in naslednje Avstrija. Zadnja, 23. kolonija je potekala v Bad Radkersburgu, letos maja pa bo potekala na desnem bregu reke Mure, v Sloveniji. Tematika slikarskega snovanja je vedno vinogradniška krajina obeh bregov Mure ter vse, kar je s tem povezano. Vsebinskih omejitev ni, ravno tako pa slikarji nimajo stilnih omejitev in se izpovejo vsak v svojem uveljavljenem izrazu, ki sega od predmetnega do abstraktnega, kar izraža tudi letošnja razstava, katero sta pozdravila tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec in deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer, ki sta tokrat prevzela pokroviteljstvo nad kolonijo. Slednji je med drugim poudaril, da sta umetnost in kultura velik univerzalni jezik ljudi, saj omogočata komunikacijo onostran jezikovnih ovir. Naš zunanji minister Erjavec pa je med drugim dodal, da sta turizem in kultura področji, ki imata to prednost, da ljudi po večini povezujeta.
Ob tokratnem odprtju razstave v Gradcu, ki se je je udeležilo veliko gostov iz Slovenije in Avstrije, na čelu z Majcnom in Erjavcem ter samimi umetniki, se ni veliko govorilo, saj je govorila umetnost. Kljub temu se je moderator iz ORF pogovarjal z umetniki ter nekaterimi gosti. In med drugim smo slišali, da je na koloniji, poleg ustvarjanja, pomembno tudi druženje. „Spletajo se nove prijateljske vezi. Najbolj sem vesela, da se sodelovanje ne zaključi po koloniji, temveč se nadaljuje tudi po njej. Moj namen za prihodnost v tem projektu je privabiti kvalitetne umetnike, ki bi jim tovrstno sodelovanje koristilo in odprlo nove možnosti za vključevanje v mednarodni kulturni prostor. Noben umetnik ne ustvarja sam zase, saj so njihova dela namenjena drugim. Publiki. Zato je ta kolonija velikega pomena za umetnike ter tudi za splošno družbeno atmosfero med obema deželama. Kolonija je torej sestavni del zgodbe med obema deželama, ki temelji na prijateljstvu in povezovanja", je dejala Aleksandra Fekonja, koordinatorka likovne kolonije na slovenski strani.
„Zame je še posebej pomembno, da poglabljamo dobre stike s sosedi iz Slovenije in da negujemo prijateljstvo. Poleg dragocenih medčloveških stikov so te mreže pomembne tudi v težkih časih, na primer med begunsko krizo. Umetnost ne pozna meja in tudi v naših glavah so državne meje komaj še prisotne. Vesel sem, da lahko sodelujemo z umetnicami in umetniki na tej koloniji, vsem jim želim še naprej veliko uspeha in ustvarjalnosti", je med drugim dejal dr. Alexander Majcan, okrajni glavar okraja Südost Steiermark. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je vesel, da se je tokrat slikarjem pridružil še kipar, ki bo dodatno popestril povezovanje ob reki Muri. „Povezovanje narodov na mejni reki Muri je pomembno še posebej v tem času, ko odprte meje ponovno niso več tako samoumevna tema. Slikarji, kiparji in nasploh umetniki so tisti, ki vedno znova brišejo meje in ustvarjajo polja neomejenih horizontov", je še dodal Erjavec, ki se je zahvalil glavarju Majcnu za sodelovanje in organizacijo kolonije, slikarjem in kiparju pa se je zahvalil za sodelovanje v tem nepogrešljivem čezmejnem projektu.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti