Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti

 

Odprli so razstavo del nastalih na 23. slikarski koloniji „Vinogradi obeh bregov Mure"

Razstava Vinogradi obeh bregov MureUmetnost ne pozna meja, pa tudi v zavesti prebivalcev so meje komajda zaznavne. Umetnice in umetniki iz Slovenije in Avstrijske Štajerske že več kot 20 let sodelujejo in prijateljujejo v okviru mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure. Navdih najdejo na eni ali drugi strani reke Mure v vinogradniško-vinarskih regijah Bad Radkersbura in Gornje Radgone. In 11 slikarjev iz Slovenije in Štajerske, je sedaj v prostorih ORF Steiermark odprlo razstavo svojih del, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure, ki je potekala maja 2017, in je že bila postavljena na ogled v avli hotela Radkersburger Hof v avstrijski Radgoni, ter na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni.

Na ogled so razstavljena dela likovnih umetnikov: Aloisa Bresnika, ki je bil tudi koordinator likovne kolonije na avstrijski strani, Rosine Gmeindl, Gerharda Guttmanna, Edith Marie Keckeis in Christe Nickl – Wlodkowski iz Avstrije ter Zdravka Dolinška, Aleksandre Fekonja (slovenske koordinatorke), Danila Hrge, Feliksa Frühaufa – Sreča, Ivana Kolarja in Albine Kragelj iz Slovenije.
Slikarska kolonija »Vinogradi obeh bregov Mure« se je porodila v letu 1994 kot odraz dobrega čezmejnega sodelovanja Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in Okrajnega glavarstva v Bad Radkersburgu. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma tradicijo vzorno nadaljuje tudi z zdajšnjim okrajnim glavarjem okraja »Jugovzhodna Štajerska«, ki je nastal z združitvijo okrajev Radkersburg in Feldbach v Südost Steiermark, Dr. Alexandrom Majcnom. Slikarsko kolonijo izmenoma gosti eno leto Slovenija in naslednje Avstrija. Zadnja, 23. kolonija je potekala v Bad Radkersburgu, letos maja pa bo potekala na desnem bregu reke Mure, v Sloveniji. Tematika slikarskega snovanja je vedno vinogradniška krajina obeh bregov Mure ter vse, kar je s tem povezano. Vsebinskih omejitev ni, ravno tako pa slikarji nimajo stilnih omejitev in se izpovejo vsak v svojem uveljavljenem izrazu, ki sega od predmetnega do abstraktnega, kar izraža tudi letošnja razstava, katero sta pozdravila tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec in deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer, ki sta tokrat prevzela pokroviteljstvo nad kolonijo. Slednji je med drugim poudaril, da sta umetnost in kultura velik univerzalni jezik ljudi, saj omogočata komunikacijo onostran jezikovnih ovir. Naš zunanji minister Erjavec pa je med drugim dodal, da sta turizem in kultura področji, ki imata to prednost, da ljudi po večini povezujeta.
Ob tokratnem odprtju razstave v Gradcu, ki se je je udeležilo veliko gostov iz Slovenije in Avstrije, na čelu z Majcnom in Erjavcem ter samimi umetniki, se ni veliko govorilo, saj je govorila umetnost. Kljub temu se je moderator iz ORF pogovarjal z umetniki ter nekaterimi gosti. In med drugim smo slišali, da je na koloniji, poleg ustvarjanja, pomembno tudi druženje. „Spletajo se nove prijateljske vezi. Najbolj sem vesela, da se sodelovanje ne zaključi po koloniji, temveč se nadaljuje tudi po njej. Moj namen za prihodnost v tem projektu je privabiti kvalitetne umetnike, ki bi jim tovrstno sodelovanje koristilo in odprlo nove možnosti za vključevanje v mednarodni kulturni prostor. Noben umetnik ne ustvarja sam zase, saj so njihova dela namenjena drugim. Publiki. Zato je ta kolonija velikega pomena za umetnike ter tudi za splošno družbeno atmosfero med obema deželama. Kolonija je torej sestavni del zgodbe med obema deželama, ki temelji na prijateljstvu in povezovanja", je dejala Aleksandra Fekonja, koordinatorka likovne kolonije na slovenski strani.
„Zame je še posebej pomembno, da poglabljamo dobre stike s sosedi iz Slovenije in da negujemo prijateljstvo. Poleg dragocenih medčloveških stikov so te mreže pomembne tudi v težkih časih, na primer med begunsko krizo. Umetnost ne pozna meja in tudi v naših glavah so državne meje komaj še prisotne. Vesel sem, da lahko sodelujemo z umetnicami in umetniki na tej koloniji, vsem jim želim še naprej veliko uspeha in ustvarjalnosti", je med drugim dejal dr. Alexander Majcan, okrajni glavar okraja Südost Steiermark. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je vesel, da se je tokrat slikarjem pridružil še kipar, ki bo dodatno popestril povezovanje ob reki Muri. „Povezovanje narodov na mejni reki Muri je pomembno še posebej v tem času, ko odprte meje ponovno niso več tako samoumevna tema. Slikarji, kiparji in nasploh umetniki so tisti, ki vedno znova brišejo meje in ustvarjajo polja neomejenih horizontov", je še dodal Erjavec, ki se je zahvalil glavarju Majcnu za sodelovanje in organizacijo kolonije, slikarjem in kiparju pa se je zahvalil za sodelovanje v tem nepogrešljivem čezmejnem projektu.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti