Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti

 

Odprli so razstavo del nastalih na 23. slikarski koloniji „Vinogradi obeh bregov Mure"

Razstava Vinogradi obeh bregov MureUmetnost ne pozna meja, pa tudi v zavesti prebivalcev so meje komajda zaznavne. Umetnice in umetniki iz Slovenije in Avstrijske Štajerske že več kot 20 let sodelujejo in prijateljujejo v okviru mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure. Navdih najdejo na eni ali drugi strani reke Mure v vinogradniško-vinarskih regijah Bad Radkersbura in Gornje Radgone. In 11 slikarjev iz Slovenije in Štajerske, je sedaj v prostorih ORF Steiermark odprlo razstavo svojih del, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure, ki je potekala maja 2017, in je že bila postavljena na ogled v avli hotela Radkersburger Hof v avstrijski Radgoni, ter na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni.

Na ogled so razstavljena dela likovnih umetnikov: Aloisa Bresnika, ki je bil tudi koordinator likovne kolonije na avstrijski strani, Rosine Gmeindl, Gerharda Guttmanna, Edith Marie Keckeis in Christe Nickl – Wlodkowski iz Avstrije ter Zdravka Dolinška, Aleksandre Fekonja (slovenske koordinatorke), Danila Hrge, Feliksa Frühaufa – Sreča, Ivana Kolarja in Albine Kragelj iz Slovenije.
Slikarska kolonija »Vinogradi obeh bregov Mure« se je porodila v letu 1994 kot odraz dobrega čezmejnega sodelovanja Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in Okrajnega glavarstva v Bad Radkersburgu. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma tradicijo vzorno nadaljuje tudi z zdajšnjim okrajnim glavarjem okraja »Jugovzhodna Štajerska«, ki je nastal z združitvijo okrajev Radkersburg in Feldbach v Südost Steiermark, Dr. Alexandrom Majcnom. Slikarsko kolonijo izmenoma gosti eno leto Slovenija in naslednje Avstrija. Zadnja, 23. kolonija je potekala v Bad Radkersburgu, letos maja pa bo potekala na desnem bregu reke Mure, v Sloveniji. Tematika slikarskega snovanja je vedno vinogradniška krajina obeh bregov Mure ter vse, kar je s tem povezano. Vsebinskih omejitev ni, ravno tako pa slikarji nimajo stilnih omejitev in se izpovejo vsak v svojem uveljavljenem izrazu, ki sega od predmetnega do abstraktnega, kar izraža tudi letošnja razstava, katero sta pozdravila tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec in deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer, ki sta tokrat prevzela pokroviteljstvo nad kolonijo. Slednji je med drugim poudaril, da sta umetnost in kultura velik univerzalni jezik ljudi, saj omogočata komunikacijo onostran jezikovnih ovir. Naš zunanji minister Erjavec pa je med drugim dodal, da sta turizem in kultura področji, ki imata to prednost, da ljudi po večini povezujeta.
Ob tokratnem odprtju razstave v Gradcu, ki se je je udeležilo veliko gostov iz Slovenije in Avstrije, na čelu z Majcnom in Erjavcem ter samimi umetniki, se ni veliko govorilo, saj je govorila umetnost. Kljub temu se je moderator iz ORF pogovarjal z umetniki ter nekaterimi gosti. In med drugim smo slišali, da je na koloniji, poleg ustvarjanja, pomembno tudi druženje. „Spletajo se nove prijateljske vezi. Najbolj sem vesela, da se sodelovanje ne zaključi po koloniji, temveč se nadaljuje tudi po njej. Moj namen za prihodnost v tem projektu je privabiti kvalitetne umetnike, ki bi jim tovrstno sodelovanje koristilo in odprlo nove možnosti za vključevanje v mednarodni kulturni prostor. Noben umetnik ne ustvarja sam zase, saj so njihova dela namenjena drugim. Publiki. Zato je ta kolonija velikega pomena za umetnike ter tudi za splošno družbeno atmosfero med obema deželama. Kolonija je torej sestavni del zgodbe med obema deželama, ki temelji na prijateljstvu in povezovanja", je dejala Aleksandra Fekonja, koordinatorka likovne kolonije na slovenski strani.
„Zame je še posebej pomembno, da poglabljamo dobre stike s sosedi iz Slovenije in da negujemo prijateljstvo. Poleg dragocenih medčloveških stikov so te mreže pomembne tudi v težkih časih, na primer med begunsko krizo. Umetnost ne pozna meja in tudi v naših glavah so državne meje komaj še prisotne. Vesel sem, da lahko sodelujemo z umetnicami in umetniki na tej koloniji, vsem jim želim še naprej veliko uspeha in ustvarjalnosti", je med drugim dejal dr. Alexander Majcan, okrajni glavar okraja Südost Steiermark. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je vesel, da se je tokrat slikarjem pridružil še kipar, ki bo dodatno popestril povezovanje ob reki Muri. „Povezovanje narodov na mejni reki Muri je pomembno še posebej v tem času, ko odprte meje ponovno niso več tako samoumevna tema. Slikarji, kiparji in nasploh umetniki so tisti, ki vedno znova brišejo meje in ustvarjajo polja neomejenih horizontov", je še dodal Erjavec, ki se je zahvalil glavarju Majcnu za sodelovanje in organizacijo kolonije, slikarjem in kiparju pa se je zahvalil za sodelovanje v tem nepogrešljivem čezmejnem projektu.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti