Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti

 

Odprli so razstavo del nastalih na 23. slikarski koloniji „Vinogradi obeh bregov Mure"

Razstava Vinogradi obeh bregov MureUmetnost ne pozna meja, pa tudi v zavesti prebivalcev so meje komajda zaznavne. Umetnice in umetniki iz Slovenije in Avstrijske Štajerske že več kot 20 let sodelujejo in prijateljujejo v okviru mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure. Navdih najdejo na eni ali drugi strani reke Mure v vinogradniško-vinarskih regijah Bad Radkersbura in Gornje Radgone. In 11 slikarjev iz Slovenije in Štajerske, je sedaj v prostorih ORF Steiermark odprlo razstavo svojih del, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure, ki je potekala maja 2017, in je že bila postavljena na ogled v avli hotela Radkersburger Hof v avstrijski Radgoni, ter na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni.

Na ogled so razstavljena dela likovnih umetnikov: Aloisa Bresnika, ki je bil tudi koordinator likovne kolonije na avstrijski strani, Rosine Gmeindl, Gerharda Guttmanna, Edith Marie Keckeis in Christe Nickl – Wlodkowski iz Avstrije ter Zdravka Dolinška, Aleksandre Fekonja (slovenske koordinatorke), Danila Hrge, Feliksa Frühaufa – Sreča, Ivana Kolarja in Albine Kragelj iz Slovenije.
Slikarska kolonija »Vinogradi obeh bregov Mure« se je porodila v letu 1994 kot odraz dobrega čezmejnega sodelovanja Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in Okrajnega glavarstva v Bad Radkersburgu. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma tradicijo vzorno nadaljuje tudi z zdajšnjim okrajnim glavarjem okraja »Jugovzhodna Štajerska«, ki je nastal z združitvijo okrajev Radkersburg in Feldbach v Südost Steiermark, Dr. Alexandrom Majcnom. Slikarsko kolonijo izmenoma gosti eno leto Slovenija in naslednje Avstrija. Zadnja, 23. kolonija je potekala v Bad Radkersburgu, letos maja pa bo potekala na desnem bregu reke Mure, v Sloveniji. Tematika slikarskega snovanja je vedno vinogradniška krajina obeh bregov Mure ter vse, kar je s tem povezano. Vsebinskih omejitev ni, ravno tako pa slikarji nimajo stilnih omejitev in se izpovejo vsak v svojem uveljavljenem izrazu, ki sega od predmetnega do abstraktnega, kar izraža tudi letošnja razstava, katero sta pozdravila tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec in deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer, ki sta tokrat prevzela pokroviteljstvo nad kolonijo. Slednji je med drugim poudaril, da sta umetnost in kultura velik univerzalni jezik ljudi, saj omogočata komunikacijo onostran jezikovnih ovir. Naš zunanji minister Erjavec pa je med drugim dodal, da sta turizem in kultura področji, ki imata to prednost, da ljudi po večini povezujeta.
Ob tokratnem odprtju razstave v Gradcu, ki se je je udeležilo veliko gostov iz Slovenije in Avstrije, na čelu z Majcnom in Erjavcem ter samimi umetniki, se ni veliko govorilo, saj je govorila umetnost. Kljub temu se je moderator iz ORF pogovarjal z umetniki ter nekaterimi gosti. In med drugim smo slišali, da je na koloniji, poleg ustvarjanja, pomembno tudi druženje. „Spletajo se nove prijateljske vezi. Najbolj sem vesela, da se sodelovanje ne zaključi po koloniji, temveč se nadaljuje tudi po njej. Moj namen za prihodnost v tem projektu je privabiti kvalitetne umetnike, ki bi jim tovrstno sodelovanje koristilo in odprlo nove možnosti za vključevanje v mednarodni kulturni prostor. Noben umetnik ne ustvarja sam zase, saj so njihova dela namenjena drugim. Publiki. Zato je ta kolonija velikega pomena za umetnike ter tudi za splošno družbeno atmosfero med obema deželama. Kolonija je torej sestavni del zgodbe med obema deželama, ki temelji na prijateljstvu in povezovanja", je dejala Aleksandra Fekonja, koordinatorka likovne kolonije na slovenski strani.
„Zame je še posebej pomembno, da poglabljamo dobre stike s sosedi iz Slovenije in da negujemo prijateljstvo. Poleg dragocenih medčloveških stikov so te mreže pomembne tudi v težkih časih, na primer med begunsko krizo. Umetnost ne pozna meja in tudi v naših glavah so državne meje komaj še prisotne. Vesel sem, da lahko sodelujemo z umetnicami in umetniki na tej koloniji, vsem jim želim še naprej veliko uspeha in ustvarjalnosti", je med drugim dejal dr. Alexander Majcan, okrajni glavar okraja Südost Steiermark. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je vesel, da se je tokrat slikarjem pridružil še kipar, ki bo dodatno popestril povezovanje ob reki Muri. „Povezovanje narodov na mejni reki Muri je pomembno še posebej v tem času, ko odprte meje ponovno niso več tako samoumevna tema. Slikarji, kiparji in nasploh umetniki so tisti, ki vedno znova brišejo meje in ustvarjajo polja neomejenih horizontov", je še dodal Erjavec, ki se je zahvalil glavarju Majcnu za sodelovanje in organizacijo kolonije, slikarjem in kiparju pa se je zahvalil za sodelovanje v tem nepogrešljivem čezmejnem projektu.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Štajersko-slovensko prijateljstvo v umetnosti