Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgončanka Špela Šedivy odprla svojo prvo samostojno razstavo

 

Kamen, steklo in keramika - „3 + 2 = 7"

Špela ŠedivyLetošnja radgonska osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku se je v Domu kulture Gornja Radgona, začela z odprtjem likovne razstave domačinke Špele Šedivy. S svojo prvo samostojno razstavo se mlada umetnica v razstavnem prostoru Doma kulture v Gornji Radgoni predstavlja z zares izvirnimi deli, ki so nastala med njenim študijem v Sežani in Ljubljani, in ki so že ob odprtju navdušili več deset ljubiteljev likovne umetnosti in kulture sploh. Špela Šedivy, sicer absolventka unikatnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, se predstavlja z razstavo, ki nosi nekoliko nenavaden naslov: "3 + 2 = 7", sama razstava pa razkriva njeno dosedanjo pot izobraževanja in razvoja. Po osnovni šoli (1999-2007), ko jo je končala v rojstni Gornji Radgoni je končala Srednjo šolo za oblikovanje Maribor (2007-2011), nato pa vpisala na Višjo strokovno šolo Sežana (2011-2014), kjer je pridobila veščine oblikovanja kamna. Na koncu (2014) se je vpisala na ALUO, kjer pa se je odločila za spoznavanje unikatnega oblikovanja stekla in keramike.

Kot sama priznava, ne stremi k popolnosti form, saj v pomanjkljivostih in spontanih "napakah" vidi nekaj naravnega, prvinskega in skoraj božanskega. Njeno oko pritegnejo detajli in zanimive teksture in ker se ji zdi, da pravo ravnovesje lažje vzpostavi v svetu materialov in oblik, se ukvarja s kamnom, steklom in keramiko. „Delo z materiali me pomirja in mi daje občutek izpolnjenosti. V tistem trenutku in prostoru moje roke spreminjajo moje misli v nekaj otipljivega in oprijemljivega. Kamen, steklo in keramika so materiali s katerimi delam najraje. Pri pretvarjanju svojih občutenj, čustev in idej v objekte, upoštevanje in spoštovanje zakonitosti materialov zame predstavlja izziv. V procesu ustvarjanja ne stremim k popolnosti form, v pomanjkljivostih in spontanih 'napakah', ki lahko nastanejo, vidim nekaj zelo naravnega, prvinskega, skoraj božanskega. Ko opazujem svet okrog sebe, moje oko pritegnejo detajli in zanimive teksture. Verjamem, da se vse, kar se dogaja na majhnem nivoju, na tak ali drugačen način odraža na večjem. Trenutno skušam v svojem življenju vzpostaviti ravnovesje-veliko želim videti, izkusiti, se naučiti... Zdi se mi, da pravo ravnovesje precej lažje vzpostavim v svetu materialov in oblik in se zato k temu tudi vedno znova zatekam", pravi Špela, ki se tako, po vsaj ducat skupinskih razstavah po Sloveniji in tujini, prvič predstavlja samostojno prav v domačem kraju.
Avtorica razstave je sicer močno vtkana v kulturo in umetnost, saj so ji vzor bili obe babici, dedek, mama, brat... Odprtje razstave, katero je vodila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatovič, prisotne pa pozdravil še radgonski župan Stanislav Rojko, je popestril Špelin prijatelj, glasbenik Tilen Beigot iz Lovrenca na Pohorju, ki je študiral na Akademiji za jazz kitaro in kompozicijo v Linzu. Avtorico Špelo in njena zanimiva dela je predstavila univerzitetna diplomirana inženirka arhitektura, sicer njena mentorica in profesorica Bojana Amon, ki jo spremlja že iz srednje šole za oblikovanje. Povedala je, da je spoznala Špelino nadarjenost že takoj na začetku šolanja, pravzaprav že kar na informativnem dnevu, saj je na nek specifičen način izstopala, imela že takrat iskrice v očeh in velik interes, rahlo zadržana, vendar bolj zvedava od ostalih. Po njenem je pomembno, da zna Špela poslušati samo sebe in se poglabljati sama vase, opazovati svet okrog sebe in poiskati tako ravnovesja kot kontraste.
„Špela Šedivy sledi svojim sanjam in pušča za seboj sledi v prostoru in času, za danes in za jutri. Poznam jo že kar nekaj let. Spomnim se prvega srečanja, ko je kazala velik interes, z iskricami v očeh. In tako je bilo tudi nadalje, zadržanost je izginila, zvedavost pa se je širila. Špeli ni bilo nikoli nič težko. Vsaj pokazala tega ni. Dobrovoljna, srčna, pripravljena sprejemati izzive, zastavljati si cilje, pomagati drugim. Iskrena je najprej do sebe in do drugih. Vse to so vrline, ki so danes vedno bolj redke in jo zato delajo posebno. Menim, da je bila ključna prelomnica, ko smo nekaj dni bivali na Krasu, ga spoznavali s stališča kulturne in naravne dediščine, kulinarike. In takrat se je pričela ljubezen, ljubezen na prvi pogled, ki še kar traja in prispeva k njenemu ustvarjalnemu erosu. Špelo je takrat popolnoma prevzel in zaznamoval prav Kras in material, kamen", je dejala njena prva mentorica.
Po srednji šoli se je vpisala na Višjo šolo za oblikovanje materialov v Sežani, se posvetila kamnu, sodelovala s kamnoseki, na natečajih in tudi zmagala. Tako si obiskovalci razstave, ob različnih izbranih izdelkih iz obdobja študija v Sežani, ogledajo tudi plakat s skulpturo, z zmagovalnim natečajem tematskega parka, s soavtorjem Matejem Župcem, ki stoji v središču Sežane, kot pričevalec časa, ki pripoveduje zgodbo o kamnu, njegovem pomenu, vrednosti in poti od kamnoloma do realizacije. Hkrati označuje Sežano kot središče regije. „Različne teksture dajejo kamnu raznoliko dinamiko, glede na čas dneva, glede na svetlobo. Nočna osvetlitev mu daje spet drugačno podobo kot dnevna. Sama sta elemente tudi izklesala v kamnolomu v Lipici.
Že v času zaključevanja študija se je odločila, da bo oblikovanje ostalo njena strast in iz želje po spoznavanju še drugih materialov se je uspešno vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer unikatno oblikovanje. Svoje znanje je nadgrajevala in pilila ob velikih imenih slovenskega oblikovanja in umetniškega ustvarjanja ob Tanji Pak in Dragic Čadež Lapajne.
Kamorkoli gre se izkaže, dela zagnano, eksperimentira, išče nove, drugačne, predvsem pa poglobljene rešitve. Zna se potopiti vase, raziskati sebe in svoj notranji svet, na drugi strani jo odlikuje senzibilnost s katero zaznava svet okoli sebe. Razmišlja izven okvirjev. Z materiali je pripravljena eksperimentirati in iz njih izvabljati nove oblike in kombinacije, pa naj bo to kamen, keramika steklo ali mavec. Tako nastajajo umetniški predmeti, ki nosijo zgodbe, pečat časa. Špelinega in sveta okoli nje. Vse to prelije v harmonično celoto", pravi Bojana Amon.
Z racionalno uporabo materialov in oblik Špela pripoveduje svoje videnje, čutenje. Mnogokrat izhaja iz sebe, iz svoje notranjosti, izraža moč na eni ter krhkost na drugi strani. „Ostaja zvesta kamnu, dodaja mu steklo in tako je nastal tudi njen avtoportret. Prav ta njena narava, empatičnost, srčnost, vzgoja srca, daje njenim delom poseben čar. Poglobi se vase, v svoj jaz, na drugi strani vidi, čuti, sliši svet okoli sebe in materiali postanejo idealni mediji za povezavo med umetnico in svetom. Med študijem je sodelovala tudi na različnih skupinskih razstavah, na delavnicah doma in v tujini. Nagrada, ki jo je prejela pred kratkim, je nagrada za posebne dosežke v času študija, Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljena dela predstavljajo izbor del, ki so nastala v času študija. In naslov izhaja iz tega - "2 + 3 = 7". Matematično se ne izide, izšlo pa se je v Špelinem 7-letnem obdobju, pomembnih 7 let njenega življenja", je še dodala Špelina mentorica.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Radgončanka Špela Šedivy odprla svojo prvo samostojno razstavo