Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štefi P. Borko: Transilvanija skozi objektiv

 

Svetovno priznanja fotografinja se predstavlja v Gornji Radgoni

Razstava Štefi P. BorkoPred številnimi fotografi, fotografskimi mojstri in ljubitelji dobre fotografije, so v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona, odprli enkratno razstavo vrhunskih fotografij domače in mednarodno priznane fotografske mojstrice Štefi P. Borko. Fotografije, nastale med njenim enotedenskim potepanjem po romunski pokrajini, je avtorica pripravila za razstavo, katero je poimenovala kar „Transilvanija". Ena najboljših slovenskih fotografinj je domačinom v Transilvaniji prišla v zasebnost in dušo, tako da so nastale še bolj domače, a po drugi strani vrhunske fotografije.

Prisotne na otvoritvi razstave, katero se izplača ogledati vse tja do 15. aprila, je pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona Tatjana Karba Kotnik, avtorico je predstavila Anja Patekar, o sami razstavi pa je spregovoril avtoričin življenjski sopotnik Ivo Borko, sicer predsednik domačega foto kluba Proportio divina in Foto zveze Slovenije, ki je bil prisoten ob nastajanju fotografij za razstavo. Sicer pa, ker so razstavo odpirali na praznik žena, seveda ni manjkalo niti rož in obdarovanj.
Čeprav je avtorica poimenovala to razstavo pomenljivo »Transilvanija« to nikakor ni razstava popotne fotografije, še manj fotoreportaža, čeprav je tudi eno in drugo. Je namreč mnogo več! Rdeča nit razstave so fotografije ljudi, ki jih je ujela v svoj objektiv v Transilvaniji, v Romuniji, še do nedavnega zaprti, skoraj nedostopni, skrivnostni deželi onstran železne zavese. „Dežela pa je, ko se je enkrat odprla, ponudila obiskovalcem vse kar si lahko le zaželijo: lepe pokrajine in mesta, podeželje, ki izgleda kot, da se je tam čas že zdavnaj ustavil in predvsem gostoljubne in prijazne ljudi. Dežela, v katero se človek zaljubi, sploh če jo pogleda skozi objektiv. In prav to se je zgodilo tudi Štefi, ki jo je v zadnjih letih obiskala trikrat in jo spoznavala tudi s pomočjo romunskih fotografskih prijateljev, ki so ji omogočili, da je prestopila še zadnjo prepreko, namreč jezikovno in ji odprli vrata, da je vstopila v njihov svet, še vedno tako zelo drugačen od našega. Z ljudmi je hitro navezala pristne stike, ti so se ji odprli, se ji zaupali in brez zadržkov stopili pred njeno kamero. Fotografirala jih je med delom, v domovih, med praznovanji, dovolili so ji, da jim je sledila celo v božje hrame. Ker jih je večino slikala v interierih, je v glavnem uporabljala širokokotnik, ki je morda nekoliko manj prijazen do samih obrazov, zato pa so »njeni ljudje« prikazani celovito z njihovimi razpoloženji, občutji, mislimi, tudi pomanjkljivostmi in predvsem postavljeni v čas in prostor. Odvisno od tega, kaj je hotela posebej poudariti, jih je posnela v barvi ali monokromatsko", je razstavo predstavil Ivo Borko.
Izbranost motivov, brezhibna kompozicija in likovna prečiščenost posnetkov omogočata, že pri površnem ogledu fotografij, prvovrstni vizualno-umetniški užitek. Pozornejši gledalec, ki si bo vzel
več časa in odstiral plast fotografije za plastjo, bo odkrival v posnetkih zgodbe življenja, ki jih je avtorka tako lepo prikazala in ki so tako drugačne in istočasno tako univerzalne. „In če se v umetniški fotografiji, za razliko od dokumentarne, pogosteje vrednoti likovna govorica bolj kot vsebina (motiv) in obratno oz. gre za večni boj med kako in kaj, morata biti, tako umetniška kot dokumentarna fotografija in to ne glede na prevlado ene ali druge, če želimo dobre rezultate, vedno usklajeni. In to te fotografije so in zato je ta razstava mnogo več", je še dejal Ivo Borko, MF FZS, EFIAP/D1, ESFIAP.
Štefi P. Borko je sicer doktorica veterinarske medicine iz Gornje Radgone. Dela kot specialist male prakse v Veterinarski bolnici Lenart. S fotografijo se ukvarja od leta 2007, bolj resno pa od leta 2008, ko je s prijatelji soustanovila FK Proportio divina Gornja Radgona. Sprva se je ukvarjala s popotno fotografijo in krajino, sedaj pa tudi s portretom, aktom in dokumentarno fotografijo in znotraj tega še posebej s t.i. »socialno fotografijo«. Do sedaj je imela 14 samostojnih razstav, sodelovala pa je na več kot 350 skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje fotografije je prejela že več kot 180 nagrad. Na podlagi uspehov ji je Fotografska zveza Slovenije leta 2014 podelila razstavljalski naslov mojster fotografije FZS (MF FZS), Svetovna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) pa leta 2017 kot prvi slovenski fotografinji naziv Excellence FIAP diamant 1. Bila je najuspešnejša razstavljalka FZS leta 2013 in 2. najuspešnejša leta 2014. Njen posnetek »Grandmothers companion« je bil proglašen za najuspešnejši posnetek FZS leta 2012 in 2013. FIAP jo je leta 2014 uvrstil med 20 svetovnih fotografinj za razstave »Women's Photo Art in FIAP«, s katerimi se je predstavljal po svetu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Štefi P. Borko: Transilvanija skozi objektiv