Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski dom starejših gosti zanimivo razstavo pisnih virov

 

Verstva in verske skupnosti v Sloveniji

Verska razstavaV organizaciji Društva za dvig kakovosti življenja Tenzin je v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona odprta nadvse zanimiva razstava z naslovom „Verstva in verske skupnosti v Sloveniji", ki jo je postavil urednik razstave Marjan Žerdin, sicer dober poznavalec verstev. Na ogled je veliko število razstavljenih eksponatov, ki predstavljajo različne simbole in znamenja povezana z določenimi verskimi skupnostmi. Tokrat se je Žerdin odločil za nekoliko podrobnejšo predstavitev šestih verskih skupnosti, priznanih v Sloveniji: rimskokatoliška, evangeličanska, pravoslavna, islamska, judovska in Jehovove priče-krščanska verska skupnost.

Ob poslušanju tihih zvokov harfe ugledne slovenske glasbenice Tine Žerdin, je prisotne na otvoritvi razstave pozdravil direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, svojo avtorsko pesem povezano z verovanjem „Mit o Jezusu" pa je prebral stanovalec doma Rajko Kozlovič. „To je edinstvena razstava, kakršne še nismo imeli, a je zelo poučna in dobrodošla našim stanovalcem in drugim obiskovalcem. Seveda tudi ta razstava potrjuje naše dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, kjer vedno odlično sodelujemo ne glede na medgeneracijske razlike", je med drugim dejal mag. Žula, direktor doma, ki je pred dnevi obeležil svojo prvo desetletnico.
Zanimivo razstavo, katero so si mnogi že ob otvoritvi z zanimanjem ogledali, je predstavil njen urednik Marjan Žerdin, ki je spregovoril tudi o verah, ki so na razstavi predstavljene. „Veseli me, da je Slovenija odprta za vse verske skupnosti, ki imajo enake pravice, saj nihče nima pravico drugemu vsiljevati svoje verovanje. Poleg obeh nekako najbolj domačih verskih skupnosti, katoliške in evangeličanske, tukaj predstavljamo še nekatere nekoliko večje verske skupnosti. Predvsem smo želeli ljudem pokazati, da med nami živi nad 60.000 pravoslavcev, vedno več je tudi muslimanov ipd. Ljudje vseh verstev so dobri ljudje in brez težav sodelujejo na vseh področjih", je med drugim dejal Žerdin, ki je v ospredje vseeno postavil znamenito sedem kilogramov težko Dalmatinovo Biblijo, saj je to najpomembnejše delo slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Prevedel jo je slovenski protestantski pisec, pesnik in prevajalec Jurij Dalmatin, ki se je rodil okoli leta 1547 v Krškem.
Uredniku razstave Marjanu Žerdinu je uspelo zbrati pestro paleto izdelkov, ki tako ali drugače simbolizirajo določene verske skupnosti. Poleg rimsko katoliške in evangeličanske, je med razstavljenimi eksponati, še posebej bogato obeležena Srbska pravoslavna cerkev, kjer je za ikone, sveto pismo, verske koledarje, fotografije, versko literaturo in še kaj poskrbel predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, Radenčan Rade Bakračević, sicer tudi uradno Srbski vitez, kateremu se je Žerdin še posebej zahvalil. Enako tudi drugim, ki so mu pomagali pri pripravi lepe razstave, ter direktorju DSO Gornja Radgona, mag. Marjanu Žuli, ker je omogočil pripravo razstave, katera bo delno dalj časa odprta v posebnih vitrinah.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Radgonski dom starejših gosti zanimivo razstavo pisnih virov