Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski dom starejših gosti zanimivo razstavo pisnih virov

 

Verstva in verske skupnosti v Sloveniji

Verska razstavaV organizaciji Društva za dvig kakovosti življenja Tenzin je v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona odprta nadvse zanimiva razstava z naslovom „Verstva in verske skupnosti v Sloveniji", ki jo je postavil urednik razstave Marjan Žerdin, sicer dober poznavalec verstev. Na ogled je veliko število razstavljenih eksponatov, ki predstavljajo različne simbole in znamenja povezana z določenimi verskimi skupnostmi. Tokrat se je Žerdin odločil za nekoliko podrobnejšo predstavitev šestih verskih skupnosti, priznanih v Sloveniji: rimskokatoliška, evangeličanska, pravoslavna, islamska, judovska in Jehovove priče-krščanska verska skupnost.

Ob poslušanju tihih zvokov harfe ugledne slovenske glasbenice Tine Žerdin, je prisotne na otvoritvi razstave pozdravil direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, svojo avtorsko pesem povezano z verovanjem „Mit o Jezusu" pa je prebral stanovalec doma Rajko Kozlovič. „To je edinstvena razstava, kakršne še nismo imeli, a je zelo poučna in dobrodošla našim stanovalcem in drugim obiskovalcem. Seveda tudi ta razstava potrjuje naše dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, kjer vedno odlično sodelujemo ne glede na medgeneracijske razlike", je med drugim dejal mag. Žula, direktor doma, ki je pred dnevi obeležil svojo prvo desetletnico.
Zanimivo razstavo, katero so si mnogi že ob otvoritvi z zanimanjem ogledali, je predstavil njen urednik Marjan Žerdin, ki je spregovoril tudi o verah, ki so na razstavi predstavljene. „Veseli me, da je Slovenija odprta za vse verske skupnosti, ki imajo enake pravice, saj nihče nima pravico drugemu vsiljevati svoje verovanje. Poleg obeh nekako najbolj domačih verskih skupnosti, katoliške in evangeličanske, tukaj predstavljamo še nekatere nekoliko večje verske skupnosti. Predvsem smo želeli ljudem pokazati, da med nami živi nad 60.000 pravoslavcev, vedno več je tudi muslimanov ipd. Ljudje vseh verstev so dobri ljudje in brez težav sodelujejo na vseh področjih", je med drugim dejal Žerdin, ki je v ospredje vseeno postavil znamenito sedem kilogramov težko Dalmatinovo Biblijo, saj je to najpomembnejše delo slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Prevedel jo je slovenski protestantski pisec, pesnik in prevajalec Jurij Dalmatin, ki se je rodil okoli leta 1547 v Krškem.
Uredniku razstave Marjanu Žerdinu je uspelo zbrati pestro paleto izdelkov, ki tako ali drugače simbolizirajo določene verske skupnosti. Poleg rimsko katoliške in evangeličanske, je med razstavljenimi eksponati, še posebej bogato obeležena Srbska pravoslavna cerkev, kjer je za ikone, sveto pismo, verske koledarje, fotografije, versko literaturo in še kaj poskrbel predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, Radenčan Rade Bakračević, sicer tudi uradno Srbski vitez, kateremu se je Žerdin še posebej zahvalil. Enako tudi drugim, ki so mu pomagali pri pripravi lepe razstave, ter direktorju DSO Gornja Radgona, mag. Marjanu Žuli, ker je omogočil pripravo razstave, katera bo delno dalj časa odprta v posebnih vitrinah.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Radgonski dom starejših gosti zanimivo razstavo pisnih virov